Franja

lônec (-nca) m

1. pentola; pignatta:
emajlirani, glinasti, lončeni lonci pentole smaltate, di argilla, di terracotta
gosp. ekonom lonec, lonec na pritisk pentola a pressione
lonec za kuhanje bollitore
lonec za ribe pesciera, pesciaiola

2. vaso (da fiori)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne imeti kaj dati v lonec non aver da mangiare, essere alla fame
pren. gledati sosedu v lonec cacciare il naso negli affari altrui
pren. živeti ob, pri polnih loncih vivere, nuotare nell'abbondanza
pren. dajati vse v en lonec fare d'ogni erba un fascio
igre zbijanje lonca gioco della pentola
geogr. erozijski lonec pentola d'erosione
geogr. ledeniški lonec pentola glaciale
metal. livarski lonec secchione
fiz. Papinov lonec pentola di Papin

lôpniti (-em) perf.

1. colpire; dare una manata

2. cadere

3. žarg. šol. essere bocciato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vrata so lopnila una porta ha sbattacchiato
lopniti v hišo capitare, piombare in casa all'improvviso

lórd lord, peer

povišati (koga) v lórda to raise (someone) to the peerage
vesti se, obnašati se kot lórd, igrati lórda to lord it, to act the lord
živeti kot lórd to live like a lord
lordstvo lordship

lotanj|e [ó] srednji spol (-a …) tehnika das Löten, die Lötung; (indukcijsko Induktionslöten, v slani kopeli Salzbadlöten, uporovno Widerstandslöten)
gorilnik za lotanje der Lötbrenner, die Lötlampe
| ➞ → spajkanje

loterij|a ženski spol (-e …) die Lotterie (denarna Geldlotterie, v krogih/kolih Klassenlotterie, številčna Zahlenlotterie)
zastopnik loterije der Lotterie-Einnehmer, Lotterieeinnehmer
zadetek na loteriji der Lotteriegewinn
zadeti na loteriji in der Lotterie gewinnen

loteríja lottery, (predmetna) raffle

igrati v loteríji to take part in a lottery (ali raffle), to buy a lottery (ali raffle) ticket
dobiti, zadeti v loteríji to win a lottery, to win a prize in a raffle (ali lottery)

lotévati se (-am se) | lotíti se (-im se) imperf., perf. refl.

1. accingersi a, mettersi a; intraprendere:
zopet se lotiti študija riprendere gli studi
lotiti se dela mettersi al lavoro; affrontare qcs.
slikar se je loteval tudi tihožitij il pittore si cimentò anche nelle nature morte
gostje so se začeli lotevati vina gli ospiti avevano cominciato a degustare il vino

2. (napadati, napasti) assalire, attaccare; aggredire:
lotiti se koga s pestmi prendere qcn. a pugni
lotiti se koga v časopisu attaccare qcn. sui giornali
lotiti se koga fizično aggredire qcn.

3. essere presi da, avere un attacco di; provare:
loteva se ga mrzlica ha un attacco di febbre
lotevalo se ga je hrepenenje, lotevala se ga je jeza, loteval se ga je strah provava desiderio, rabbia, paura
železa se loteva rja il ferro sta arrugginendo
jabolk se je lotila gniloba le mele stanno marcendo
ta bolezen se loti zlasti notranjih organov una malattia che attacca specie gli organi interni
pren. ne vedeti česa bi se lotili non saper che pesci pigliare

lot|o [ó] moški spol (-a …) das Lotto
…lota/v lotu Lotto-
(listek der Lottoschein, poslovalnica die Lottokollektur, die Lottoannahmestelle, žrebanje die Lottoziehung, številka v lotu die Lottozahl, zadetek v lotu der Lottogewinn)
igrati loto (im) Lotto spielen

lov¹ moški spol (-a …) die Jagd, lovstvo das Weidwerk; s prežo: die Pirsch; (krožni Kesseljagd, s pastmi Fangjagd, s pritiskanjem Drückjagd, v času rastitve/dvorjenja Balzjagd, v času ruka Brunftjagd, na klic Lockjagd, na konjih Reitjagd, Parforcejagd, na kot Gabeljagd, na divje prašiče die Sauhatz, Saujagd, na glave Kopfjagd, na kunce Kaninchenjagd, na leve Löwenjagd, na lisice Fuchsjagd, na metulje Schmetterlingsjagd, na race Entenjagd, na tjulnje Robbenjagd, na vodne ptice Wasserjagd, na zajce Hasenjagd)
divji lov die Wilderei
nizki lov niedere Jagd
visoki lov hohe Jagd
lov s fotoaparatom die Fotosafari
iti/hoditi na lov auf die Jagd gehen
iti/ hoditi na divji lov wildern
imeti pravico lova jagdberechtigt sein
…lova Jagd-
(pravica die Jagdberechtigung, opravljanje die Jagdausübung, prepoved das Jagdverbot, udeleženci die Jagdgesellschaft, vrsta die Jagdart)
znak za začetek ali konec lova das Jagdsignal
prekršek zoper predpise o lovu das Jagdvergehen
zakon o lovu divjadi das Jagdgesetz

lòv (lôva) m

1. caccia; partita, battuta di caccia:
iti na lov andare a caccia
prirejati velike love organizzare grandi partite di caccia
lov na jelena caccia al cervo
lov in ribolov la caccia e la pesca
divji lov caccia di frodo
lov s sokoli caccia col falcone, falconeria
lov na merjasca caccia al cinghiale

2. ekst. caccia (tudi pren.), pesca:
lov na limanice caccia con la pania
oprema za podvodni lov attrezzatura per la pesca subacquea

3. (kar se ulovi) preda, bottino; cacciagione

4. pren. lov na, za caccia; ricerca; brama; febbre:
lov za bogastvom brama di ricchezze
lov za zlatom febbre dell'oro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lov na čarovnice caccia alle streghe
etn. divji lov spiriti degli antenati (che compaiono a Natale)
antr. lov na glave caccia di teste
mali, nizki lov caccia minuta
veliki, visoki lov caccia grossa
krožni lov battuta (di caccia) in cerchio
lov na čakanje appostamento
lov na klic caccia a richiamo
lov v črti, v strelcih battuta a rastrello
lov na ptice s piščalko caccia col chioccolo
lov s ptičjimi mrežami ragnaia

lovišč|e srednji spol (-a …) živalstvo, zoologija das Fanggebiet; lovstvo das Jagdrevier, der Jagdbezirk; (gojitveno Hegerevier, Zuchtrevier); za ribolov: das Fischwasser, der Fischgrund, der Fanggrund
kataster lovišč der Jagdkataster
zakupnik lovišča der Jagdpächter
pravica zasledovanja obstreljene divjadi v sosednje lovišče die Jagdfolge
figurativno večna lovišča die ewigen Jagdgründe

lovíti (-ím)

A) imperf. ➞ uloviti

1. correre dietro a, rincorrere, cercar di acchiappare

2. catturare, intercettare, prendere

3. (zbrati, zbirati, nabrati, nabirati) raccogliere

4. cacciare, andare a caccia di; pescare:
loviti kunce cacciare le lepri
loviti ptiče uccellare
mačka lovi miši il gatto va a caccia di topi
loviti na trnek pescare con l'amo

5. pren. cercare di afferrare; intercettare, captare:
lovila je vsako njegovo besedo cercava di afferrare ogni sua parola
loviti signale s satelitov captare i segnali dei satelliti

6. pren. sorprendere:
le pojdi, da te ne bo noč lovila va' pure, prima che ti sorprenda la notte

7.
loviti sapo, zrak respirare affannosamente; boccheggiare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
loviti besede cercare (affannosamente) le parole
dan je treba loviti zjutraj il mattino ha l'oro in bocca
loviti korak s časom cercare di essere al passo coi tempi
loviti stopinje za kom camminare dietro a qcn., seguire qcn.
loviti dekleta na sladke besede sedurre le fanciulle con le belle parole
loviti koga na besedo prendere qcn. in parola
loviti slepe miši giocare a mosca cieca; ekst. amoreggiare
loviti ravnotežje cercare l'equilibrio
slikar lovi motiv il pittore disegna, abbozza il motivo
turist lovi prizor v objektiv il turista riprende, fotografa la scena
navt. loviti veter v jadro navigare sopravvento
rib. loviti na črva, na muho pescare a verme, a mosca
s tujo roko kače loviti farsi cavare le castagne dal fuoco
PREGOVORI:
na med se muhe love, na sladke besede ljudje si pigliano più mosche in una goccia di miele che in un barile d'aceto
bolje drži ga, kot lovi ga meglio un 'ho' che dieci 'avrò'
kar mačka rodi, miši lovi chi di gatta nasce convien che cacci i topi

B) lovíti se (-ím se) imperf. refl.

1. acchiapparsi

2. tenersi in bilico

3. correre

4. essere incerto; esitare

5. igre giocare ad acchiappino, a rincorrersi

6. pren. loviti se za correre dietro a:
loviti se za dobičkom correre dietro ai guadagni
loviti se za vsako besedo cercare la parola giusta, adatta
pren. loviti se za vsako bilko cercare il minimo appiglio, un'ancora di salvezza

lov na čarovnice frazem
(o preganjanju ljudi) ▸ boszorkányüldözés
V lovu na čarovnice je namreč zadostovala navadna in povsem nepreverjena ovadba. ▸ A boszorkányüldözés során ugyanis elegendő volt egy egyszerű és teljesen kivizsgálatlan feljelentés.
Člani nadzornega sveta bodo lahko uprizarjali lov na čarovnice. ▸ A felügyelőbizottsági tagok most boszorkányüldözésbe kezdhetnek.

lovor samostalnik
1. Laurus (drevo ali grm) ▸ babér, babérfaPovezane iztočnice: navadni lovor

2. (začimba) ▸ babérlevél, babér
3. (priznanje; naslov) ▸ babér [elismerés, cím]
Vsaka od ekip si upravičeno obeta v nedeljski noči se ovenčati z lovorom prve evropske nogometne velesile. ▸ Mindegyik csapat joggal reménykedik abban, hogy vasárnap éjjel győztesként megkoszorúzzák az európai labdarúgó-nagyhatalmaknak járó babérokkal.
Sopomenke: lovorov venec

lož|a¹ [ó] ženski spol (-e …) die Loge (parterna v gledališču Parkettloge, Parterreloge, stranska Seitenloge, vratarska Portierloge)
sedež v loži der Logenplatz

ložírati to lodge; (vojake) to quarter, to billet

moral bom ložírati v hotelu I shall have to put up at the hotel

luč² ženski spol (-i …) (svetloba) fizika das Licht (dnevna Tageslicht, nebeška Himmelslicht, slabotna Dämmerlicht, sončna Sonnenlicht, nenadna intenzivna Schlaglicht, umetna Kunstlicht, življenja Lebenslicht)
blodna luč der Irrwisch, das Irrlicht
kraljestvo luči das Lichtreich
proti luči gegen das Licht
figurativno čudna luč das Zwielicht
metati luč na figurativno Licht werfen auf
v ugodni/neugodni luči im günstigen/ungünstigen Licht
v pravi luči im rechten Licht
pokazati se v čudni luči in ein schiefes Licht geraten, ins Zwieilicht geraten
postaviti v pravo luč ins richtige Licht rücken
ugledati luč sveta das Tageslicht erblicken
bati se luči das Licht scheuen, das Tageslicht scheuen, živalstvo, zoologija lichtscheu sein
podržati proti luči gegen das Licht halten
figurativno prikazati v smešni luči in ein lächerliches Licht stellen
iskati z lučjo pri belem dnevu mit der Laterne suchen

luč³ ženski spol (-i …)

1. pri avtomobilu: der Scheinwerfer
dolga luč das Fernlicht
kratka luč abgeblendetes Licht, das Abblendlicht
parkirna luč die Parkleuchte, das Standlicht
zavorna luč die Bremsleuchte, das Bremslicht, das Stopplicht, dodatna: Zusatzbremsleuchte
luč za vzvratno vožnjo der Rückfahrscheinwerfer
zadnja luč das [Schlußlicht] Schlusslicht
utripajoča luč der Warnblinker, das Blinklicht, die Warnblinkanlage
modra luč das Blaulicht
peljati z modro lučjo mit Blaulicht fahren
vklopiti/izklopiti dolgo luč aufblenden/abblenden
brez luči unbeleuchtet
dajati komu znake z lučjo (jemanden) anblinken
vključiti smerno luč ein Blinkzeichen geben

2. na semaforu: das Licht, die Phase (rdeča Rotphase, Rotlicht, rumena Gelbphase, Gelblicht, zelena Grünphase, grünes Licht)
voznik, ki je zapeljal v rdečo luč der Rotlichtsünder
figurativno dati zeleno luč grünes Licht geben

lúč light; (svetilka) lamp

električna lúč electric light(ing)
prometna lúč traffic light, stop-go sign
plinska lúč gaslight
pri lúči by (artificial) light
v pravi lúči in its true aspect
pokazati kaj v pravi lúči to show something in its true colours
rudarska lúč miner's lamp
lúč gori the light is on
lúč ne gori the light is out
lúč je ugasnjena the light is off
držati proti, k lúči to hold up to the light
iti komu z lúči to stand out of someone's light
on ni nobena lúč (figurativno) he is no great light
prižgati lúč to put (ali to switch, to turn) the light on
ugasniti lúč to put the light out, to turn (ali to switch) the light off
postaviti kaj v pravo lúč to put something in the true light
postaviti kaj v nepravi, v napačni lúči to present something in the wrong light, to misrepresent
to prikazuje stvar v drugi, v novi lúči that puts the matter in a new light
ne stoj mi na lúči! don't stand in my light!
to meče novo lúč na to vprašanje this throws a new light on the question
metati slabo lúč na... to reflect (unfavourably) on...
njegovo vedenje meče slabo luč na njegovo vzgojo his behaviour reflects (unfavourably) upon his upbringing
zagledati lúč sveta to come into the world, to be born, to be brought into the world, to be born, to be brought into the world, to see the light
če to gledamo v lúči najnovejših odkritij if we view it in the light of the most recent discoveries
tisoči luči na ulicah thousands of lights in the streets

lúč lumière ženski spol ; (dnevna) (lumière du) jour moški spol ; (svetilka) lampe ženski spol ; (avto) phare moški spol ; (parkirna) feu(x) moški spol, (množina) de stationnement (ali de position) ; (nočna) veilleuse ženski spol ; (sveča) bougie ženski spol , chandelle ženski spol

luč življenja flambeau moški spol de la vie
prižgati luč allumer (la lumière), faire de la lumière
ugasniti luč éteindre la lumière
pri luči delati travailler à la lumière (ali à la lampe)
z lučjo varčevati économiser la lumière
na luči biti komu empêcher quelqu'un de voir, masquer (ali boucher) la vue (ali la lumière, le jour) à quelqu'un
pojdite mi z luči! ôtez-vous de mon jour!
proti luči à contre-jour
pokazati kaj v pravi luči faire voir quelque chose sous son vrai jour
zagledati luč sveta voir le jour, naître
kjer je luč, je tudi senca (figurativno) toute médaille a son revers