Franja

or² [ɔ:] veznik
ali

either ... or ali ... ali
or else drugače, če ne
or so okoli, približno
somehow or other tako ali drugače
whether ... or not če ... ali ne

oral, e, aux [ɔral, ro] adjectif usten; masculin ustni izpit

cavité féminin orale ustna votlina
examen masculin oral ustni izpit
les dates des oraux sont déjà publiées datumi ustnih izpitov so že objavljeni
tradition féminin orale ustno izročilo
voyelle féminin orale ustni samoglasnik

oranžen pridevnik
1. (o barvi) ▸ narancssárga, narancsszínűSvojo porjavelo polt poudarite z lesketajočo se šminko v rožnatih ali oranžnih odtenkih. ▸ Lebarnult bőrét emelje ki fénylő rózsaszínű vagy narancssárga árnyalatú rúzzsal.

2. (o pomaranči) ▸ narancsGospe so pile brinovec z oranžnim sokom. ▸ A hölgyek borókapálinkát ittak narancslével.

3. meteorologija (o stopnji vremenske ogroženosti) ▸ narancssárga
Agencija za okolje je za jugovzhodno Slovenijo za danes razglasila oranžno stopnjo vremenske ogroženosti. ▸ A környezeti ügynökség narancssárga időjárási veszélyességi fokozatot hirdetett a mai napra Szlovénia délkeleti részére.
Povezane iztočnice: oranžni alarm, oranžno opozorilo

oranževec samostalnik
1. Citrus sinensis (drevo ali grm) ▸ narancs, narancsfa
2. (član protestantskega reda) ▸ narancsosVoditelji protestantov in reda oranževcev so svoje pripadnike pred pohodom pozvali, naj se izogibajo nasilju. ▸ A felvonulás előtt a protestánsok és a Narancs Rend vezetői az erőszak elkerülésére szólították fel híveiket.

Orbōna -ae, f Orbóna, boginja tistih, ki so bili brez otrok; na pomoč so jo klicali starši, ki so izgubili otroke in so si jih znova želeli: Ci., Plin. — Soobl. Orbāna -ae, f Orbána: Arn., Tert.

orchēstra -ae, f (gr. ὀρχήστρα) orkéstra

1. najimenitnejše, senatorjem odmerjeno mesto v prvih vrstah gledališča: Varr., Q., Suet., Petr., in orchestrā senatorum sunt sedibus loca destinata Vitr.; meton. starešinstvo, senat: aequales habitus illic similesque videbis orchestram et populum Iuv.

2. v cesarski dobi dvignjeni del v ospredju odra, kjer so nastopali glasbeniki, plesalci in pantomimiki: Fest., Aus., Lamp.

ōrdior -īrī, ōrsus sum (sor. z ōrdō in gr. ὀρδέω snujem, začenjam tkanje)

1. tkalski t.t. (prim. exōrdior snujem, začenjam tkanje, redōrdior odmotam, odvijem) narediti (delati) osnutek, (o)snovati, zasnovati, zače(nja)ti tkanje: Sen. ph., Isid., Fest., Vulg., telam Hier., orditur (sc. araneus) telas Plin., altera (sc. Parca), quae hominis vitam ordiatur, altera, quae contexat, tertia, quae rumpat et finiat Lact.; pren.: singulis corporum morbis subtexemus remedia orsi a capite Plin.

2. sploh zače(nja)ti z acc.: V. idr., sermonem, orationem Ci., fabulam O., bellum, (ab initio) tantam rem L., reliquos (sc. duces) ordiamur N. začnimo z drugimi = začnimo govoriti o drugih, ab initio est oriendus N. z njim (= z njegovim življenjem) moram začeti na samem začetku; z inf.: Cu., de aliquā re disputare Ci., dicere O., orsa loqui vates V.; abs.: ab ducibus comparandis L., a sensibus Ci.

3. occ. začeti (pričeti, jéti) govoriti, spregovoriti: quid primum querar aut unde oriar? Ci., miranti sic orsa deae dea O., sic filius orsus V. (o začetku govora); tudi o koncu govora: sic Iuppiter orsus V. to so bile Jupitrove besede.

4. intr. zače(nja)ti se, iziti (izhajati): Col., Cels. idr., ut, unde est orsa, in eodem terminetur oratio Ci., tridui inedia saginatione orsa Plin. — Od tod subst. pt. pf. ōrsa -ōrum, n početje, počenjanje, podjetje, dejanje: Val. Fl. idr., in melius tua orsa reflectas V., ut orsis tanti operis succesūs prosperos darent L.; pesn. = besede, govor: Aus., Val. Fl. idr., sic ore vicissim orsa refert V., o. Menandri Stat., pesmi.

Opomba: Star. fut. ordībor: Acc. ap. Non.; pt. pf. ordītus: Vulg., Hier.; s pass. pomenom: ordīta tela Hier.; inf. pf. ordisse (od act. soobl. ōrdiō): Isid.

ōrdō -inis, m (prim. ōrdior)

1. vrsta, red, rájda, sklad: Varr., Q., Plin., Sen. ph., Val. Max. idr., derecti in quincuncem ordines arborum Ci., pone ordine (povrsti, po vrsti, vrstoma) vites V., indulge ordinibus (sc. vitium) V. vrste sadi bolj narazen, longus ordo flammarum V., saxa, quae rectis lineis suos ordines servant C. v ravnih črtah (vrstah) razporejene, obliquus signorum ordo V. vrsta nebeških znamenj, ordines caespitum, cratium C. skladi.

2. occ.
a) vrsta brvi (= veslaških klopi): Plin., Lucan., terno consurgunt ordine remi V.
b) vrsta sedežev v gledališču: XIV ordines Suet. 14 vrst sedežev v gledališču, odkazanih vitezom, od tod sedere in XIV ordinibus Ci. = biti vitez; prim.: effice summam bis septem ordinibus, quam lex dignatur Othonis Iuv.
c) vrsta, rajda ljudi: vlak, jata živali: longo ordine matres stant circum V., longe comitum praecesserat ordo V.

3. occ. kot voj. t.t.
a) vrsta, red: ordines constituere C., restituere S., explicare L. razprostreti, razširiti, servare ordinem L. ali ordines C. = observare ordines S. ostati v vrsti (vrstah), ordine egredi s. ali excedere ordinem agminis L. stopiti iz vrste, ordines turbare L., conturbare S., perturbare C., perrumpere L., ordines pugnantium dissipare L., ordinem (ordines) commutare S. vrste prekreníti, spremeniti postavitev (bojni red), sine ordinibus, permixti S.
b) del, oddelek (vojske), vod, centurija (stotnija): primi pili centurio, qui eundem ordinem in exercitu Pompei duxerat C. ki je poveljeval isti centuriji, honestum ordinem in Algido ducere L. biti centurion višjega reda (čina), višje poveljstvo imeti, Q. Lucanius eiusdem ordinis C. iz iste centurije (stotnije), aliquem in ordinem cogere L. (gl. cōgō).
c) meton. α) centurionstvo (stotništvo): spes praemiorum atque ordinum C., decimum ordinem hastatum alicui assignare L. podeliti komu poveljništvo 10. hastatske (suličarske) centurije, centuriones ex inferioribus ordinibus in superiores traducti C. od nižjih poveljstev povišani na višja mesta. β) centúrion (stotnik): L., tribunis militum primisque ordinibus convocatis C. centuriona (stotnika) prvega reda (tj. prvih centurij hastatov, principov in triarijev), eum ab octanis ordinibus ad primipilum traducere C. povišati ga od centuriona (stotnika) 8. čina (= 8. kohorte) do prvega centuriona (stotnika) prve kohorte.

3. (v političnem pomenu) vrsta = stan, red, čin, razred, oddelek: omnium ordinum homines N., o. aratorum, mercatorum, libertinorum, scribarum Ci. kmetski, trgovski, osvobojenski, pisarski stan, flos equitum Romanorum publicanorum ordine continetur Ci. pripada stanu davčnih zakupnikov, o. matronarum Val. Max., sacerdotum ali sacerdotalis Eccl., homo mei loci atque ordinis Ter. mojega položaja in stanu, mearum rerum ordo Pl. mojim imovinskim razmeram primeren položaj (status), scis ordine tractare homines Pl. ravnati z vsakim v skladu z njegovim položajem; poseb. o. equester Ci., N. viteški stan, pedester L. razred državljanov, ki so v vojni služili kot pešci, o. senatorius Ci., pogosto o. amplissimus Ci., včasih tudi hic ordo (hoc ignoscant … dii huic ordini) Ci. = starešinstvo, (rim.) senat, a tudi v naselbinah in municipijih: o. Mutinensis T. mutinski mestni (občinski) svet, mutinsko starešinstvo, mutinski senat; occ. popis (kánon) čtiva najboljših pisateljev: venire in ordinem a grammaticis (tj. od aleksandrijskih slovničarjev, kritikov) datur Q.

4. (abstr.) red, zaporedje, prav(šnj)a ureditev, pravilo: ordinem sic definiunt; compositionem rerum aptis et accomodatis locis Ci., ordo seriesque causarum Ci., saeculorum nascitur ordo V. sosledica vekov, o. rerum V. vrsta dejanj, fatorum V. tek usode, annalium Ci. zaporedje dogodkov v letopisih, vicissitudines rerum atque ordines Ci. premene in zaporedje v naravi, nullo ali sine ordine C. brez reda, križem, modum et ordinem rebus adhibere Ci., ordinem servare L., Ci. ali conservare, tenere, sequi Ci. držati se reda, explicare ordines temporum Ci. dogodke kronološko urediti, res in ordinem adducere Ci. v red spraviti, urediti, nomina in ordinem referre Ci. po vrstnem redu vpis(ov)ati, in ordinem se referre Ci. zopet se urediti, in ordinem redigere (gl. redigō), ordine se vocante Macr. ko je prišla vrsta nanj. — Adv.
a) ordine α) po redu, vrsti, vrstoma, zapored(oma): Pl., Ter., Acc. ap. Non., Ci. idr., relatis ordine, quae vidissent L., o. cuncta cognoscit Cu., o. enumerare N., o. mores, studia, proelia dicam V. β) redno, redoma, pravilno, kakor je prav, kakor se spodobi: omnia o. confecta Ci., perfectis o. votis V., si hoc … recte atque o. factum videtur Ci., suos imperatores recte et o. et ex voluntate senatūs fecisse L.
b) ex ordine α) po redu, po vrsti, vrstoma, zapored(oma), drug za drugim: Ter., ut quisque aetate et honore antecedebat, ita sententiam dixit ex ordine Ci., septem illum totos perhibent ex o. menses … flesse V. β) takoj, prècej, nemudoma: solvi iubet ex funem V.
c) in ordinem po redu, po vrsti, v prav(šnj)i obliki: in o. tabulas conficere Ci.
d) in ordine po redu, po vrsti, zapored(oma): illos referebat in o. Thyrsis V.
e) per ordinem = in ordine: Q.
f) extra ordinem α) izven (zunaj) reda, ne po vrsti, neredno, proti običaju: Suet., extra o. alicui provinciam decernere, extra ordinem bellum committere Ci., extra o. quaerere Ci. β) izven reda, izredno, prekomerno, nenavadno: opem extra o. ab aliquo habere Ci. ep. γ) po naključju, naključno, slučajno: Q. —

5. metaf. stanje, stan, položaj: mearum me rerum novisse aequomst ordinem Pl.

oreille [ɔrɛj] féminin uho; sluh, posluh; pazljivost; roč, locenj; jezik (pri čevlju); plužna deska

d'oreille po posluhu
jusqu'aux oreilles do ušes
par-dessus les oreilles (figuré) čez glavo
oreille externe, interne, moyen zunanje, notranje, srednje uho
oreille d'ours (botanique) trobentica, jeglič
oreille-de-souris (botanique) spominčica
les murs ont des oreilles zidovi imajo ušesa, povsod so špijoni
en avoir par-dessus les oreilles biti sit, naveličan česa
avoir l'oreille basse biti ponižen
avoir l'oreille dure biti naglušen
avoir de l'oreille imeti (dober) posluh
avoir l'oreille fine dobro slišati
avoir les oreilles (re)battues (de) imeti polna ušesa (česa)
arriver aux oreilles de quelqu'un priti komu na ušesa
en avoir sur l'oreille (figuré) na vratu imeti
avoir l'oreille de quelqu'un naleteti pri kom na odprta ušesa, uživati njegovo naklonjenost
baisser l'oreille, porter bas l'oreille, avoir l'oreille basse (figuré) povešati ušesa
avoir la puce à l'oreille biti nezaupljiv, ne zaupati, čuvati se
n'en pas croire ses oreilles svojim ušesom ne verjeti
dire quelque chose à l'oreille de quelqu'un komu kaj na uho povedati
dire quelque chose à quelqu'un dans le creux, dans le tuyau de l'oreille komu kaj strogo zaupno povedati
dire deux mots à l'oreille de quelqu'un prigovarjati komu, svariti koga
donner sur les oreilles à quelqu'un prisoliti komu zaušnico
dormir sur les deux oreilles trdno spati; počivati v popolni varnosti
dresser, tendre l'oreille (figuré) napeti ušesa, pazljivo poslušati
échauffer les oreilles de quelqu'un podkuriti komu
écouter de toutes ses oreilles, être tout oreilles napeto poslušati
n'écouter que d'une oreille le z enim ušesom poslušati
entrer par une oreille et sortir par l'autre iti pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven
être dur d'oreille biti naglušen
faire la sourde oreille, se boucher les oreilles gluhega se delati, ne hoteti slišati
fermer l'oreille à quelque chose ne hoteti nič vedeti o čem
frotter les oreilles à quelqu'un (figuré) ošteti koga
gager ses oreilles staviti svojo glavo
se gratter l'oreille (v zadregi) praskati se za ušesom
laisser ses oreilles (figuré) žrtvovati nekaj (proti svoji volji)
laisser passer, montrer le bout de l'oreille izdati se, pokazati svojo pravo naravo
marcher l'oreille basse biti osramočen
mettre la puce à l'oreille de quelqu'un (figuré) opozoriti, posvariti koga
ouvrir, prêter l'oreille poslušati, prisluhniti
recevoir sur les oreilles dobiti eno okoli ušes
rougir jusqu'aux oreilles do ušes zardeti
souffler quelque chose à l'oreille de quelqu'un komu kaj prišepetati
tirer les oreilles à quelqu'un pokarati koga
tirer par l'oreille (familier) za ušesa povleči
se faire tirer l'oreille pustiti se prositi
venir aux oreilles de quelqu'un priti komu na ušesa
ce n'est pas tombé dans l'oreille d'un sourd to si je (on) dobro zapomnil, teh besed ne bo pozabil

organizírati to organize; to arrange; to get up

delavci so dobro organizirani the workers are well organized
organizírati se to get (ali to become) organized

orgle samostalnik
1. (glasbilo) ▸ orgonaNa proslavi so donele orgle, odmeval je kontrabas in topotala so tolkala. ▸ Az ünnepségen zengett az orgona, visszhangzott a nagybőgő, peregtek és dübögtek az ütős hangszerek.
Sopomenke: harmonij
Povezane iztočnice: baročne orgle, cerkvene orgle, električne orgle, elektronske orgle, koncertne orgle, mehanske orgle, pnevmatske orgle, vodne orgle

2. (igranje orgel) ▸ orgona

orglice [ó] ženski spol množina, glasba die Mundharmonika
figurativno spoznati se na kaj kot krava na orglice von (etwas) [soviel] so viel verstehen wie die Kuh vom Sonntag

orglice samostalnik
1. (ustna harmonika) ▸ szájharmonikaKo je pihnila v orglice in slišala, da je iz instrumenta prišel glas, se je razveselila. ▸ Amikor megfújta a szájharmonikát és meghallotta a kicsalogatott hangot, nagyon megörült.
Povezane iztočnice: diatonične orglice, kromatične orglice

2. (ljudsko glasbilo iz trstike) ▸ pánsíp
Od starih glasbil so me posebno pritegnile orglice. ▸ A régi hangszerek közül különösen a pánsípot tartottam érdekesnek.

orientácija orientation

toliko v vašo orientácijo so much for your orientation
nimam čuta za orientácijo I have no sense of direction

orientacíjski approximatif, préliminaire

te številke so le orientacijske ces chiffres ne sont qu'approximatifs
orientacijska tabla (na razgledni točki) table ženski spol d'orientation
orientacijsko approximativement

oriēnte m

1. orient, vzhod:
Venezia è a oriente di Padova Benetke so vzhodno od Padove
impero romano d'oriente vzhodnorimsko cesarstvo

2. Vzhod, vzhodne dežele:
Vicino, Medio Oriente Bližnji, Srednji vzhod

3.
Grande Oriente Veliki orient (osrednja prostozidarska loža)

4. biserna presojnost

orosíti embuer, couvrir de buée; mouiller, humecter; asperger

dež je orosil šipe la pluie a mouillé les carreaux
očala so se mu orosila ses lunettes se sont embuées (ali couvertes de buée)
solze so ji orosile lica les larmes lui ont mouillé les joues

ôs ôsa m, mn. ȍsovi in ȏsi, rod. mn. ȍsōvā gl. osa: polovina ploda šuplja, izgrizli ga iznutra osi; svega su me osovi na tavanu izujedali vsega so me ose na podstrešju opikale

ōs, ōris, n (indoev. *ōu̯s- >*ōu̯st-, *əu̯st; prim. skr. āsyám usta, jon. παρήϊον = at. παρηιά = lezboško παραύα lice (= „kar je pri (ob) ustih“), lat. ōrā, cōram, ōreae (aureae), ōscēdo, ōscitō, ōscillum, ōstium, lit. uostà, úostas ustje reke, zaliv, let. uosts, uõsta pristanišče, zaliv, sl. usta, ustje, ustnica, hr. ústa)

I.

1. usta, gobec: Enn. ap. Non., Ca., Lucr., Sen. ph. idr., nihil ex ore eius exit N., animalia cibum oris hiatu capessant Ci.; occ. žrelo, kljun: Plin. idr., ora canum O., ora cornicis O.; od tod ora navium rostrata H. ladijski nosovi (kljuni, rilci). Poseb. usta kot govorilo, govorilni organ: linguae centum oraque centum V., ora mille linguaeque totidem Ap., aperire ora fatis futuris V., uno ore v en glas, soglasno, npr.: consentiunt uno ore omnes Ci., uno ore fremebant V., uno ore omnes omnia bona dicunt Ter., poscebatur ore volgi T. glas ljudstva. Rekla: in ore (sc. hominum) esse Ci., L. ali omnibus in ore esse Ci. ali in ore volgi esse Ci., T. ali in ore hominum agere T. ali ire per ora Sil. ali volitare per ora virum Enn. ap. Ci. biti (vsem) ljudem (vsemu ljudstvu) med zobmi (v zobeh), alicui semper (valde) in ore esse Ci. biti komu vedno (zelo) na jeziku, in ora hominum venire H. ali abire L. ali pervenire in ora vulgi Cat. priti ljudem v zobe (na jezike), veliko se govoriti o kom, aliquem semper in ore habere Ci. na jeziku (v ustih) imeti, in ore atque in linguā habere verba haec Gell. na jeziku in ustih imeti; pren.: ex totius belli ore ac faucibus Ci. iz odprtega žrela cele vojne.

2. metaf.
a) ustje, odprtina, luknja, vhod: Pl., Iuv., Col., Q., Sen. tr. idr., in aditu atque ore portūs Ci., o. ulceris V., o. specūs L., Cu., T., fornacis Plin. ustje, lato dedit ore fenestram V. široko odprto luknjo; o rekah izliv, ustje: in ore Tiberis Ostia condita est L.; pesn. (iz)vir, žrelo: Cl., fons Timavi per ora novem it V.
b) ora leonis Col. poet. bot. odolin.

3. meton.
a) jezik, govor(jenje), izreka, izgovor, izgovarjanje, glas, grlo: tanta erat commendatio oris atque orationis N. glasu in govora, faciam uno ore Latinos V. govoriti en (isti) jezik, ora sono discordia V. tuje zveneč jezik, os promptum Q. dober (gladko tekoč, okreten) jezik, os planum, confusum Plin. iun., os (lajava usta, nesramno jezikalo) habeat, linguam (dolg, prešeren, „podmazan“ jezik) Pl.
b) govorica, narečje: os Latinum Plin. iun., Hispanum Gell.
c) jezik kot sredstvo poučevanja: philosophorum ingenia Socratico ore defluentia Vell. zgovornosti; pren.: os Pindari Vell. pesniški jezik, petje, ruit profundo Pindarus ore H. globokoumen jezik. —

II.

1. sinekdoha lice, obličje, obraz: Pl., O., Q., Sen. ph. idr., nihilne te horum ora vultusque moverunt? Ci., in os adversum C. naravnost v obraz, os humerosque deo similis V., ora oculosque in aliquem convertere Ci., alicui os praebere Ter. dati se (pustiti se) komu biti v obraz, os praebere ad contumeliam L. dati se (pustiti se) v obraz zasramovati, aliquem coram in os laudare Ter. v obraz (v oči), tot sese vertit in ora V. v toliko podob; tudi o živalih: O., insignis ore (sc. rex apium) V., ore rubicundo (sc. gallina) Plin.; occ. lice = oči = prisotnost, navzočnost, priča (v zvezah vpričo z gen.): Ter., incedunt per ora vestra magnifici S. pred vašimi očmi, vpričo vas = in ore vestro S. fr., per ora cedere H., ante oculos et ora parentium V., in ore parentum filios iugulare Sen. ph. ali in ore eius iugulari T. ali in ore omnium versari Ci. očitno (javno) se (po)kazati, med ljudmi živeti, quae in ore atque in oculis provinciae gesta sunt Ci. pred obrazom in očmi.

2. metaf. lice = sprednja stran glave, krinka, maska: Gorgonis os pulcherrimum … revellit atque abstulit Ci., truncis arborum antefixa ora T., ora corticibus sumunt horrenda cavatis V.

3. meton. lice glede na značaj, (pre)drznost, nesramnost: Pl., Ter., L., Sen. ph., Suet. idr., duri puer oris O. nesramen in drzen, os hominis insignemque impudentiam cognoscite Ci., si Apii os haberem Ci., os Academiae Ci., quod habent os! Ci. kako so predrzni! Ci.

Opomba: Gen. pl. ōrium redek in poznolat., dat. in abl. pl. ōribus Varr., V. in poznolat.

osa samostalnik
1. (žuželka) ▸ darázsPovezane iztočnice: navadna osa

2. ponavadi v množini, v športnem kontekstu (član športnega kluba) ▸ darázs [a Gorenje Velenje kézilabdaklub játékosa]Svoje prve rokometne korake je napravil ravno v Velenju, za ose pa nato igral dolga leta, natančneje kar 26 sezon. ▸ Kézilabdás pályafutása elején éppen Velenjében játszott, majd hosszú éveken keresztül, egészen pontosan 26 idényen át a darazsak csapatának tagja volt.

3. (orožje) ▸ OszaKljub starosti so raketni sistemi osa še dandanes izjemno zanesljivi. ▸ Koruk ellenére az Osza rakétarendszerek még ma is rendkívül megbízhatóak.