Franja

Zadetki iskanja

  • viséti (-ím) imperf.

    1. pendere; penzolare; pren. pendere, incombere:
    slika visi na steni il quadro pende dalla parete
    visel je do pasu skozi okno pendeva dalla finestra dalla cintola
    na nebu visijo težki deževni oblaki nel cielo incombono nubi gravide di pioggia

    2. pren. trattenersi, starsene; stare appeso a, curvo su:
    ves dan visi v gostilni se ne sta tutto il giorno all'osteria
    ure in ure visi na računalniku se ne sta ore e ore appeso al computer

    3. ekst. viseti na rifinire, limare:
    viseti na vsaki besedi, na vsakem stavku rifinire ogni parola, ogni frase

    4. pren. viseti med pendere tra:
    bolnik visi med življenjem in smrtjo il malato pende tra la vita e la morte

    5. pren. viseti nad incombere (di minaccia)
    nad človeštvom visi atomska vojna sull'umanità incombe la minaccia di una guerra atomica

    6. pren. viseti na essere legato a:
    kmet z vsem srcem visi na svoji zemlji il contadino è legato anima e corpo alla sua terra

    7. pren. essere incerto:
    vreme visi il tempo è incerto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šah. figura visi è in pericolo una figura
    pren. oči vseh so visele na njem gli sguardi di tutti erano fissi su di lui
    obleka kar visi na njem l'abito gli pende addosso
    pren. viseti na lasu, na niti, na nitki esser appeso a un filo
    pren. družina visi na očetovih ramah è il padre a mantenere (tutta) la famiglia
    pren. viseti komu na vratu importunare, infastidire, scocciare qcn.
    pren. viseti v zraku campare per aria; essere imminente; essere incerto
    pren. trditve, ki visijo v zraku asserzioni campate per aria
    pren. pomlad visi v zraku la primavera brilla nell'aria
    pren. potovanje visi v zraku il viaggio è ancora incerto
    pren. nad glavo mu visi Damoklejev meč incombe su di lui la spada di Damocle
    vulg. vsi mi že dol visijo ne ho le tasche piene di tutti
    vulg. njegova zahteva mi dol visi della sua richiesta me ne impipo, me ne frego
  • visòk (-ôka -o)

    A) adj.

    1. alto:
    visoka gora, hiša montagna alta, casa alta
    visoka trava erba alta
    visoki čevlji scarpe alte
    visoka planota altopiano
    dva metra visok skok un salto di due metri

    2. (zelo oddaljen od spodnje meje) alto:
    visoke cene, obresti prezzi, interessi alti
    visoka temperatura temperatura alta
    visoka morala morale alto

    3. (za katerega je značilno veliko število nihajev glasilk, strune) alto:
    visok ton tono alto
    peti z visokim glasom cantare a voce alta

    4. (pomemben po položaju, odgovornosti) alto; grande:
    visok državni funkcionar un alto funzionario statale, un grand commis
    pogovori na najvišji ravni trattative al massimo livello
    višje sodišče tribunale superiore

    5. superiore:
    visoka, višja šola scuola superiore
    višji razredi osnovne šole le classi superiori della scuola elementare
    višja gimnazija liceo; nekdaj ginnasio-liceo

    6. (ki pripada uglednejšim, bogatejšim družbenim slojem) alto; bene:
    visoka družba alta società, gente bene; haute; high society

    7. ekst., knjiž. (težko uresničljiv) alto, nobile, impegnativo:
    visoki cilji alti propositi

    8. pren. (vzvišen) eccelso, sublime, nobile:
    visoke besede parole sublimi, nobili

    9. (domišljav, prevzeten) superbo, altero, presuntuoso:
    zaradi uspeha postati visok insuperbire per il successo

    10. (ki v kaki hierahični razvrstitvi sledi prejšnjemu; v primerniku) superiore; šol.
    napredovati v višji razred essere promosso alla classe superiore
    biol. višji organizmi organismi superiori
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bil je že visok dan, ko so odšli na pot il sole era già alto che si misero in cammino
    pren. seči po najvišji lovoriki conquistare gli allori, vincere
    pren. to je višja matematika questo è per me arabo
    pren. izdelek, ki je visoka pesem tehnike un prodotto di qualità superiore
    fiz. visoka frekvenca alta frequenza
    um. visoka jedkanica incisione in rilievo
    višja matematika alta matematica
    obl. visoka moda alta moda, haute couture
    lingv. stara visoka nemščina altotedesco antico
    hist. Visoka porta Sublime Porta
    lov. visoka preža impalcatura
    šport. visoka šola jahanja alta scuola di equitazione
    meteor. visoka voda acqua alta
    visoke osebnosti dignità
    bot. višje rastline piante superiori
    um. visoki barok tardo barocco
    pog. muz. visoki c do di petto
    polit. visoki komisar alto commissario
    tekst. visoki lesk lucentezza, splendore
    lov. visoki lov caccia grossa
    obl. visoki ovratnik colletto alto
    visok otroški stol seggiolone
    um. visoki relief altorilievo
    hist. visoki srednji vek alto medioevo
    šport. visoki start partenza da posizione eretta
    tisk. visoki tisk rilievografia
    visoko pritličje mezzanino

    B) visôki (-a -o) m, f, n
    višji (nadrejeni) superiore
    rel. Najvišji l'Altissimo
  • visóko altamente

    visoko ga cenim le tengo en gran estima, le aprecio mucho
    visoko igrati jugar fuerte
    visoko meriti (fig) tener grandes ambiciones (ali aspiraciones), fam picar muy alto
    visoko peti cantar con voz muy aguda
    visoko stanovati vivir (ali habitar) en un piso alto
    stati visoko nad drugimi (fig) ser muy superior a los demás, estar muy por encima de los otros
    kdor visoko leta, nizko pade de gran subida, gran caída
  • visôko haut(ement), grandement

    visoko ceniti apprécier (ali estimer) hautement (ali grandement)
    visoko igrati jouer gros
    visoko glavo nositi porter la tête haute
    visoko se nositi faire le fier, se croire, prendre des airs hautains
    visoko peti chanter haut
    visoko spoštovati, častiti vénérer hautement (ali grandement)
    visoko stati nad kom (figurativno) être bien supérieur à quelqu'un
  • víšek point culminant, sommet moški spol , faîte moški spol ; figurativno comble moški spol , apogée moški spol

    višek doseči atteindre son point culminant (ali son apogée, son paroxysme), culminer
    to je pa višek c'est le comble
    to je višek nesramnosti c'est le comble de l'impertinence
  • vitálen (-lna -o) adj.

    1. vitale:
    vitalni organi organi vitali

    2. ekst. vitale, essenziale, elementare:
    vitalni pogoji za delo le condizioni elementari per lavorare

    3. (poln življenjske moči) vitale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vitalna kapaciteta pljuč capacità vitale
    filoz. vitalna sila forza vitale
  • vítez chevalier moški spol ; (junaški) preux moški spol

    vitez častne legije chevalier de la Légion d'honneur
    klateški vitez, klativitez chevalier errant, paladin moški spol
    malteški vitez chevalier de Malte
    roparski vitez chevalier pillard
    vitez žalostne postave le chevalier de la Triste Figure (Don Quichotte)
    postati vitez être élevé à la dignité de chevalier
    za viteza koga napraviti armer (ali recevoir) quelqu'un chevalier, adouber quelqu'un, donner l'accolade à quelqu'un
  • víti1 (víjem)

    A) imperf.

    1. torcere, attorcigliare:
    od zadrege viti prste dall'imbarazzo torcere le dita

    2. avvoltolare, avvolgere

    3. girare; torcere:
    ženske so vile roke in jokale le donne torcevano le mani piangendo

    4. intrecciare:
    dekleta vijejo vence le fanciulle intrecciano corone

    5. affliggere, tormentare:
    protin ga vije è afflitto dalla gotta
    impers. po, v trebuhu ga vije ha forti dolori, ha crampi allo stomaco

    6. redko (močno pihati) soffiare forte, soffiare con violenza

    B) víti se (víjem se) imperf. refl.

    1. contorcersi, torcersi:
    viti se v krčih spasimare

    2. snodarsi, serpeggiare:
    steza se vije navzgor il sentiero sale serpeggiando

    3. pren. (širiti se) diffondersi:
    iz kuhinje se vije prijeten vonj dalla cucina si diffonde un gradevole odorino

    4. accartocciarsi, arricciarsi:
    koruzni listi se vijejo le foglie di granturco si accartocciano
  • vitráj | vitráil (-a) m um. vetrata:
    vitraji gotskih katedral le vetrate delle cattedrali gotiche
  • vitrína (-e) f vetrina; vetriera:
    muzejske vitrine le vetrine del museo
    vitrina z urami in nakitom la vetrina del gioielliere (con orologi e gioielli)
  • viza samostalnik
    (dokument) ▸ vízum
    veljavna viza ▸ érvényes vízum
    izdajanje vize ▸ vízum kiadása
    pridobitev vize ▸ vízumot szerez
    pridobivanje vize ▸ vízum megszerzése
    zaprositi za vizo ▸ vízumot igényel
    podaljšanje vize ▸ vízum meghosszabbítása
    izdaja vize ▸ vízum kibocsátása
    pridobiti vizo ▸ vízumot megszerez
    dobiti vizo ▸ vízumot megszerez, vízumot kap
    viza poteče ▸ vízum lejár
    trimesečna viza ▸ három hónapos vízum
    ponarejena viza ▸ hamis vízum
    ukinitev viz ▸ vízumok eltörlése
    uvedba viz ▸ vízum bevezetése
    viza za vstop ▸ beutazási vízum
    prošnja za vizo ▸ vízumkérelem
    viza za bivanje ▸ tartózkodási vízum
    Za vstop v državo je potrebna viza, ki pa pogosto velja le za del Rusije. ▸ Az országba való belépéshez vízumra van szükség, amely gyakran csak Oroszország egy részére érvényes.
    Sopomenke: vizum
    Povezane iztočnice: turistična viza
  • vkleníti (vklénem) | vklépati (-am) perf., imperf.

    1. incatenare; legare:
    vkleniti koga v lisice mettere le manette a qcn.

    2. pren. (povzročiti, da kdo ne more delati tako, kot bi hotel, mogel) impedire, ostacolare (di fare secondo i propri desideri, le proprie possibilità);
    pri njegovih daljnosežnih načrtih ga je vklenila družba la società gli impedì la realizzazione degli ambiziosi progetti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vkleniti v suženjstvo ridurre in schiavitù
    pren. vkleniti v pesimizem condannare al pessimismo
    pren. vkleniti značaje junakov v kalupe, sheme ridurre i caratteri dei protagonisti a schemi, modelli
    pren. vkleniti koga v zakonski jarem far sposare qcn.
    pren. vkleniti v objem abbracciare forte
    pren. mesto vkleniti v obzidje cingere la città di mura
  • vkljúčno adv.

    1. incluso, inclusivamente, compreso; entro:
    prošnje je treba oddati do vključno 1. januarja le domande vanno presentate entro e non più tardi del 1o gennaio

    2. incluso, compreso:
    cena kosila (s pogrinjkom in postrežbo) je okoli pettisoč tolarjev il pranzo costa sui cinquemila talleri, tutto compreso
    organizirati poročno slavje vključno z vsem, kar gre zraven organizzare una festa di nozze con tutti i suoi annessi e connessi
  • vkopáti (vkópljem) | vkopávati (-am)

    A) perf., imperf. interrare, sotterrare:
    vkopati cevi interrare le tubature
    pren. skrbi so mu vkopale v čelo globoke gube le preoccupazioni gli hanno segnato in fronte rughe profonde

    B) vkopáti se (vkópljem se) | vkopávati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. interrarsi

    2. voj. trincerarsi

    3. alp. bivaccare nella neve
  • vkŕcati embarquer, charger sur

    vkrcati se s'embarquer pour
    vkrcati se na ladjo monter sur le bateau
  • vkúhati (-am) | vkuhávati (-am) perf., imperf. gosp. fare conserve; (o sadju) sciroppare, giulebbare:
    vkuhavati zelenjavo fare conserve di verdura
    vkuhati breskve sciroppare le pesche
  • vláčiti (-im)

    A) imperf. ➞ vleči

    1. tirare, trascinare; rimorchiare:
    vlačiti ladjo v pristanišče rimorchiare la nave nel porto

    2. (spraviti, spravljati les) trasportare (gli alberi abbattuti al luogo di raccolta)

    3. pren. trascinare; portare:
    vlačiti s seboj denar portare con se i soldi

    4. portare, condurre (controvoglia):
    vlači jo na različne prireditve, čeprav je ne zanimajo la porta ai più diversi spettacoli, per quanto non ne sia affatto interessata

    5. nareč. agr. (branati) erpicare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vlačiti koga po zobeh sparlare di qcn.
    pren. vlačiti na dan nekdanje doživljaje rispolverare le avventure di una volta

    B) vláčiti se (-im se) imperf. refl.

    1. strascicare:
    krilo se vlači za njo po tleh la gonna le strascica dietro per terra

    2. pren. (s težavo hoditi) trascinarsi; arrancare

    3. pren. (potepati se) vagabondare, girare

    4. distendersi, dispiegarsi (pojavljati se na večji površini):
    megle se vlačijo o dolini nebbie si distendono sulla valle

    5. pren. (prostituirati se) battere il marciapiede, battere

    6. pejor. amoreggiare, praticare:
    vlači se z ničvrednimi ženskami pratica, bazzica donne da marciapiede
  • vláda gouvernement moški spol , régime moški spol , (doba vladanja) règne moški spol

    za (časa) vlade, pod vlado sous le règne de
    vlada duhovščine domination ženski spol des prêtres, théocratie ženski spol, pejorativno cléricalisme moški spol
    ljudska vlada souveraineté ženski spol du peuple, démocratie ženski spol
    marionetna vlada gouvernement fantoche
    vojaška vlada gouvernement militaire
    zvezna vlada gouvernement fédéral
    ženska vlada domination des femmes
    sestaviti vlado former (ali constituer) le gouvernement
    vreči vlado renverser (ali faire tomber) le gouvernement
  • vladár souverain moški spol , maître moški spol , dirigeant moški spol , gouvernant moški spol

    neomejen vladar autocrate moški spol, despote moški spol, tyran moški spol
    namestnik vladarja régent moški spol
    denar je sveta vladar l'argent est roi, l'argent mène (ali gouverne) le monde
  • vlák (železnica) train moški spol , convoi moški spol

    vlak kobilic nuée ženski spol de sauterelles
    vlak rib banc moški spol de poissons
    z vlakom en train, par le train
    bolniški vlak train sanitaire
    brzi vlak train rapide (ali de grande vitesse), rapide moški spol
    delavski vlak train (d')ouvriers
    direktni vlak train direct
    dodatni, dopolnilni vlak train supplémentaire
    ekspresni vlak (train) express moški spol
    električni vlak train électrique
    izletniški vlak train de plaisir
    jutranji (večerni) vlak train du matin (du soir)
    mešani vlak train mixte
    motorni vlak autorail moški spol, automotrice ženski spol
    oklopni vlak train blindé
    osebni, potniški vlak train de voyageurs, (train) omnibus moški spol
    posebni vlak train spécial
    poštni vlak trainposte moški spol
    tovorni vlak train de marchandises
    potovati, peljati se z vlakom voyager (ali aller) en train (ali en chemin de fer), prendre le train
    vlak ima zamudo le train a du retard
    zamuditi vlak manquer (ali familiarno rater) le train
    ta vlak nima zveze ce train n'a pas de correspondance
    vlak prihaja na postajo le train entre en gare
    sestaviti vlak former un train
    sprevodnik na vlaku contrôleur moški spol (des chemins de fer)
    vlak ob štirih attelage moški spol de quatre chevaux, quadrige moški spol