Franja

kót (-a) m

1. (prostor med stikajočimi se stenami) angolo; canto:
kot sobe, ust angolo della stanza, della bocca
jedilni kot angolo cottura
za kazen poslati v kot mandare in castigo (in un angolo)

2. angolo, luogo; ekst. (ozko področje, predel):
tržaški kot il Triestino

3. pren. dimora; casa

4. (na kmetih preužitek) sostentamento (del padrone anziano vita natural durante):
izgovoriti si kot garantirsi il sostentamento

5. mat. angolo:
izbočeni (konveksni)
kot angolo convesso
iztegnjeni kot angolo piatto
komplementarni kot angolo complementare
naklonski kot angolo d'inclinazione
notranji kot angolo interno
ostri kot angolo acuto
polni kot angolo giro
pravi kot angolo retto
suplementarni kot angolo supplementare
topi kot angolo ottuso
kosinus, kotangens kota coseno, cotangente di un angolo
pod pravim kotom a squadra, in squadra

6. voj.
mrtvi kot angolo morto

7. šport. angolo; calcio d'angolo

8. ekst.
zorni kot angolo visuale, visuale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pretakniti vse kote frugare dappertutto
potisniti koga v kot emarginare, snobbare qcn.
kaj vreči v kot appendere qcs. al chiodo
po vseh kotih so se valjale cunje gli stracci erano sparsi dappertutto
geogr. kot (zaprta gorska dolina) testa, testata (della valle)
astr. časovni kot culminazione
fiz. deklinacíjski kot declinazione magnetica
grad. deviacijski kot angolo di deviazione
fiz. lomni kot angolo di rifrazione
fiz. odbojni kot angolo di riflessione
teh. rezilni kot angolo di taglio
vpadni kot angolo di incidenza

kotíček small nook; (udoben) cosy nook; (sobica) snuggery

iskati kaj po vseh kotíčekkih to search high and low for something, to search every nook and cranny
natrpan do zadnjega kotíčekka full (ali filled, packed) to capacity

kovati v nebo frazem
(poveličevati; povzdigovati) ▸ valamit az egekbe marasztalKritiki pa so umetnino na razstavi kovali v nebo. ▸ A kritikusok az egekbe marasztalták a műalkotást a kiállításon.
Svet je onemel ob izgubi mladega poeta, ki so ga tako kritiki kot poslušalci kovali v nebo. ▸ Elnémult a világ a fiatal költő elvesztésekor, akit a kritikusok és a közönség is az egekbe marasztalt.
Sopomenke: kovati v zvezde

kovati v zvezde frazem
(poveličevati; povzdigovati) ▸ az egekig magasztal, az égbe magasztalVozilo nekateri kujejo v zvezde, drugi ga štejejo med enega od zgrešenih projektov nekdanje države. ▸ Néhányan az égbe magasztalják ezt a járművet, mások meg az egykori állam elhibázott projektjei között tartják számon.
Znanec vas bo hvalil in koval v zvezde, vi pa mu kljub temu ne boste vsega verjeli. ▸ Az ismerőse az egekbe fogja magasztalni önt, ennek ellenére ön ezt nem fogja elhinni.
Sopomenke: kovati v nebo

kóža anatomija peau ženski spol , derme moški spol , écorce ženski spol

konjska koža robe ženski spol du cheval
ovčja koža peau de mouton, toison ženski spol
premočen do kože trempé jusqu'aux os
iz kože dajati dépouiller, écorcher, familiarno dépiauter
za kožo mu gre il y va de sa vie
ne bi bil rad v njegovi koži je ne voudrais pas être dans sa peau
iz kože bi skočil c'est à vous faire sortir de vos gonds, c'est à vous mettre hors de vous
na svoji koži kaj občutiti apprendre à ses dépens, être payé pour le savoir
volk v ovčji koži un loup habillé en berger (ali sous peau de mouton, déguisé en agneau)

kráj¹ (-a) m

1. luogo, località; posto; knjiž. sito:
odročen kraj luogo fuori mano
domači, rodni kraj luogo, suolo natio
kraj bivanja (luogo di) residenza, domicilio
letoviški, turistični kraj località turistica
kopališki kraj località balneare

2. (del zemeljske površine glede na gospodarsko usmerjenost, geografsko značilnost, podnebno značilnost, kakovost tal) zona, area; luogo:
kmetijski, vinorodni kraj zona agricola, vinicola
gorski, nižinski kraj zona montana, pianeggiante
topli, hladni kraji zone calde, fredde
močvirnat kraj zona paludosa

3. (manjši del zemeljske površine sploh) luogo, posto, punto:
težko dostopen kraj luogo di difficile accesso
kraj nesreče, zločina luogo della disgrazia, del delitto
spravil je ključ na varen kraj nascose le chiavi in luogo sicuro
na kraju samem sul luogo stesso

4. (s predlogom izraža največjo oddaljenost od središča, od začetka; začetek, konec; izraža visoko stopnjo) margine, bordo (della strada); principio, inizio; fine:
stal je na kraju ceste se ne stava sul bordo della strada
na kraju se soteska zoži da principio la gola si restringe
dognati kaj do kraja capire, studiare qcs. fino in fondo, del tutto
od kraja se mu je čudno zdelo da principio trovò strana la cosa
avgust gre h kraju agosto sta per finire
biti na kraju svojih moči essere allo stremo delle forze
biti pri kraju essere alla fine
dati kaj v kraj mettere qcs. da parte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delati, jesti vse od kraja fare, mangiare tutto indistintamente
govoriti brez konca in kraja parlare e parlare, parlare prolissamente
iti (s kom)
h kraju essere al lumicino
ne imeti ne konca ne kraja non finirla più
niti na kraj pameti mi ne pride (da bi kaj takega storil) non mi passa neanche per l'anticamera del cervello
postaviti stvari na pravi kraj mettere le cose al loro posto
prehoditi svet od konca do kraja girare il mondo in lungo e in largo
prihajati z vseh koncev in krajev venire da ogni dove
priti komu do kraja convincere uno
strah je na sredi votel, okrog kraja pa ga ni nič la paura è fatta di niente
namembni kraj destinazione
lingv. prislovno določilo kraja complemento di luogo
rel. sveti kraji luoghi santi

krátak -tka -o, krȁtak -tka -o, krátak kràtka kràtko, dol. krâtkī -ā -ō, kràtkī -ā -ō, komp. krȁćī -ā -ē kratek: -i spoj kratki stik; kratak postupak; biti kratka vida; -a pamet; biti kratak za što, da što učini biti prekratek, nesposoben za kaj; biti kratkog veka malo časa živeti; za ovo su vam kratki rukavi temu niste dorasli, niste kos; u laži su -e noge laž ima kratke noge; ispričati što u -im crtama

krátek (-tka -o)

A) adj.

1. corto, breve; pren. succinto:
kratki lasje capelli corti
kratke hlače pantaloni corti
kratko pismo lettera breve
kratki film cortometraggio

2. (ki traja razmeroma malo časa) breve; corto; fuggevole:
kratka bolezen malattia breve
kratek rok breve termine
kratko življenje vita breve
v kratkem času in breve tempo

3. elektr.
kratki stik corto circuito
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delati komu kratek čas divertire qcn.
biti kratke pameti avere il cervello di gallina
biti kratkega pogleda essere di vedute ristrette, meschine
biti kratkih besed essere di poche parole, parco di parole
med. kratka sapa fiato grosso
lingv. kratki samoglasnik vocale breve
rad. kratki valovi onde corte
obl. kratek brezrokavni plašč mantella
ekst. za kratek čas per passatempo, per sport
publ. kratek članek asterisco, stelloncino; trafiletto; žarg. pezzullo
ekst. kratek izlet puntata; scappata; scorribanda
obl. kratek jopič giubbotto
hist. kratek meč daga; gladio; misericordia
kratek oris schizzo
muz. kratek predložek acciaccatura
kratek sprehod giretto
šport. kratek (kondicijski)
trening sgroppata
muz. kratka arija arietta
kratka dvocevka (mafijašev) lupara
avt. kratka luč anabbagliante, antiabbagliante
obl. kratka nogavica calzino, calzerotto
muz. kratka pavza comma
hist. kratka pištola mazzagatto
lit. kratka poučna zgodba apologo
kratka pridiga, kratek govor sermone
pren. kratka reklama stacco
lit. kratka študija profilo
kratka vsebina sommario
obl. kratka ženska spalna srajca angl. baby doll
obl. kratke hlače angl. shorts
kratko pojasnilo cenno
PREGOVORI:
dolgi lasje — kratka pamet chioma di femmina — cervello di gallina
laž ima kratke noge la bugia ha le gambe corte

B) krátki (-a -o) m, f, n
držati koga na kratko pog. pren. tenere a stecchetto qcn.
potegniti, povleči (ta) kratko avere la peggio
povedati kaj na kratko dire brevemente, in poche parole
na kratko pristriženi lasje capelli tagliati corti, a spazzola
v kratkem (kmalu) tra breve

kraval samostalnik
1. (hrup) ▸ lárma, patália, csetepatéMama vpraša sina: Kaj pomeni ta kraval v dnevni sobi? ▸ Az anya kérdezi a fiát: „Mi ez a csetepaté a nappaliban?”

2. (o burnem odzivu) ▸ hűhó, felhajtás, felfordulásRazlika v ceni prehrambnih artiklov ni bistvena, vsaj ne toliko, da bi morali ob tem zganjati kraval. ▸ Az élelmiszertermékek ára közötti különbség nem olyan nagy, legalábbis nem akkora, hogy amiatt ekkora hűhót kellene csapni.Prav neverjetno je, da Hrvati po tej izjavi niso zagnali hujšega kravala. ▸ Hihetetlen, hogy a horvátok nem csináltak nagyobb felhajtást e nyilatkozat után.Tako je bil pred časom velik kraval, ker optiki niso smeli (honorarno) zaposlovati zdravnikov okulistov. ▸ Nemrég nagy felhajtás volt, mert az optikusok nem alkalmazhattak (tiszteletdíjért) szemészorvosokat.
Reuterjeva novica je sprožila pravi kraval, saj se je izkazalo, da je bil papir, iz katerega je novinar leta 1849 ustanovljene agencije črpal podatke, še pod embargom. ▸ A Reuter híre nagy port kavart, mivel kiderült, hogy az a lap, amelyből az 1849-ben alapított ügynökség újságírója az információit merítette, még mindig embargó alatt áll.
Ko me prepoznajo, je cel kraval, vsi se hočejo fotografirati, vsi bi radi podpis. ▸ Amikor felismernek, egyből nagy felfordulás lesz, mindenki közös fotót és autogramot akar.

krêpek | krepák (-pka -o)

A) adj.

1. (močen) forte, robusto; gagliardo; aitante; nerboruto:
krepek mož uomo robusto

2. pren. (opravljen z veliko močjo) forte:
krepek odriv, udarec spinta, colpo forte

3. pren. (ki ima tako zgradbo, da lahko opravlja svojo funkcijo) forte:
beli in krepki zobje denti bianchi e forti

4. pren. (ki po razvitosti presega navadno stopnjo) robusto; aitante:
bila je krepka v telo era di costituzione robusta
krepek dedec marcantonio

5. pren. (hranljiv, kaloričen) nutriente, buono; sostanzioso:
krepek zajtrk una buona colazione
gastr. krepka juha brodo ristretto, franc. consommé

6. pren. (ki presega običajno stopnjo glede na obseg in čutno zaznavnost) lungo, duro; forte, intenso, sonoro, squillante:
krepek požirek lungo sorso
krepek spanec duro sonno
krepek vonj forte odore, profumo
krepke barve colori intensi
krepek glas, smeh voce, riso squillante

7. pren. (jedrnat, jasen) vigoroso, conciso, chiaro:
krepek izraz, jezik linguaggio vigoroso, espressione vigorosa

8. evf. (grob, žaljiv) grossolano, sgarbato, offensivo:
krepka kletev una bestemmia grossolana
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti mož krepkega duha, krepke volje essere un uomo deciso, costante
plačati krepek milijon pagare un milione e passa
imeti krepke poteze avere lineamenti marcati
pren. krepka laž grossa bugia
tisk. krepka črka grassetto

B) krêpki (-a -o) m, f, n
dati (komu)
nekaj krepkih appioppare a uno un paio di pugni, di schiaffi
povedati kaj krepkega cantarle chiare a uno
pren. ta pa je res krepka questa poi è grossa

Kreuz, das, (-es, -e) križ (tudi Anatomie); anstelle einer Unterschrift: križec; Musik višaj; figurativ križ; das Kreuz des Südens Astronomie Južni Križ; das Eiserne Kreuz železni križ; es ist ein Kreuz mit križ je z; ein Kreuz über etwas machen narediti križ čez (kaj); sein Kreuz tragen nositi svoj križ, prenašati težave; jeder hat sein Kreuz zu tragen vsak ima svoj križ; aufs Kreuz schlagen pribiti na križ; aufs Kreuz legen vreči na tla, figurativ ogoljufati; aufs Kreuz fallen pasti na rit; es im Kreuz haben imeti bolečine v križu; übers Kreuz sein mit biti si navzkriž z; übers Kreuz legen položiti navzkriž; zu Kreuze kriechen pokesati se, ponižati se

krítičen¹ (-čna -o) adj. (nanašajoč se na kritiko) critico, di critica; fustigatore; riprensivo:
kritični članek articolo di critica
kritična študija saggio critico
izraziti kritično misel, pripombo fare appunti critici
gledati na kaj s kritičnim očesom guardare a qcs. con occhio critico
kritična izdaja (literarnega teksta) edizione critica (di un testo letterario)
kritična ocena recensione
kritična opomba osservazione

Kritik, die, (-, -en) kritika (an česa); (Rezension) ocena; unter aller Kritik pod vsako kritiko; Kritik üben an kritizirati (koga, kaj), izreči kritiko (komu); jeder Kritik spotten biti v posmeh kritiki

kriv² (-a, -o) pravo (ki je kaj zakrivil) [schuld] Schuld, schuldig, [schuldtragend] Schuld tragend
biti kriv (za) [schuld] Schuld haben/sein (für), die Schuld tragen an, die Schuld ist/liegt bei (X)
kriva stran [schuldtragender] Schuld tragender Teil
biti ločen kot kriva stran schuldig geschieden
čutiti se krivega sich schuldig fühlen
spoznati za krivega s sodbo: schuldig sprechen
krivo je to, da … figurativno es liegt daran, …

krîv kríva krívo, dol. krîvī -ā -ō
1. kriv, neraven: -a linija; -e noge; ispravljati -u Drinu počenjati nekaj nesmiselnega
2. kriv, poševen, nagnjen: -i toranj u Pisi; kuća stoji -o
3. kriv, napačen: -a vjera, mjera, zakletva; -i novac ponarejen denar; pokucati na -a vrata; to si krivo uradio; slali ste na -u adresu; učiniti -i korak; ići -im putem; biti na -om putu; zavoditi koga na -i put zapeljevati koga na napačno pot; -o ogledalo
4. kriv: kriv čemu, za nešto; ti si -a što nismo na vrijeme došli; ni kriv ni dužan čisto nedolžen, prav nič kriv; ne može se reći -e na nj ničesar slabega se ne more reči o njem; gledati na što -im okom z nezaupanjem gledati na kaj; -a je lijevča (levča) gl. lêvča, lȉjevča

krív (ukrivljen) corvo, curvo, curvado, tortuoso, torcido, ganchudo ; (nepravi) falso, erróneo, incorrecto ; (nenedolžen) culpable

krive noge piernas f pl torcidas
kriv nos nariz f torcida (ali ganchuda)
kriva prisega perjurio m
krivo pričevanje (jur) falso testimonio m
kriva vera herejía f
po krivem falsamente, (krivično) injustamente
po krivem priseči jurar en falso, perjurar
kdo je kriv? ¿quién es culpable?
biti kriv (jur) ser culpable
biti kriv za kaj, česa tener la culpa de a/c
biti kriv zločina hacerse culpable de un crimen
priznati se za krivega declararse culpable, reconecer su culpa
proglasiti koga za krivega pronunciar veredicto de culpabilidad contra alg
zaiti na kriva pota (fig) desviarse, descarriarse

kríž cross; (razpelo) crucifix; (pri kartah) club (s pl); anatomija loins pl, the small of the back; (živalski) croup; (konjski) crupper; (goveji) rump; figurativno affliction, grief, sorrow, tribulation

Rdeči kríž Red Cross
kljukasti kríž swastika, hooked cross
grški (latinski, Andrejev) kríž Greek (Latin, St. Andrew's) cross
malteški kríž Maltese cross
Južni kríž astronomija the Southern Cross
vrtljiv kríž (pri vhodu itd.) turnstile
trganje, bolečine v krížu medicina lumbago
snemanje s kríža religija descent from the cross, deposition
kríž me boli my back aches
imeti že štiri kríže (= 40 let) za seboj to be on the wrong side of forty
še ne imeti štirih krížev za seboj to be on the right side of forty
kríž napraviti (pokrižati se) to cross oneself, to make the sign of the cross
vsak mora nositi svoj kríž (figurativno) everyone must bear his own cross
napraviti kríž čez kaj (figurativno) to give something up as lost
prebresti vse kríže in težave to come through all the troubles and tribulations
hrabro prenašati svoje kríže to bear one's tribulations bravely
pribiti na kríž to nail to the cross
umreti na krížu to die on the cross

kríž croix ženski spol ; (znamenje) signe moški spol de (la) croix ; (pri kartah) trèfle moški spol ; (del telesa) région sacrée (ali lombaire, des reins) , reins moški spol množine ; (konjski) croupe ženski spol ; (na oknu) croisée ženski spol ; (red) croix (d'un ordre)

Južni križ (astronomija) Croix-du-Sud ženski spol
kljukasti križ croix gammée, svastika moški spol (ali swastika moški spol)
nagrobni križ croix funéraire (ali tombale)
Rdeči križ la Croix-Rouge
na križ en (forme de) croix
napraviti križ faire le signe de la croix, se signer
napraviti križ čez kaj faire son deuil de quelque chose
pribiti koga na križ mettre en croix, crucifier quelqu'un
vsakdo mora nositi svoj križ chacun a sa croix ici-bas (ali porte sa croix)
bol(ečine) v križu mal moški spol de reins, douleurs ženski spol množine dans les reins, douleurs lombaires

kríž (-a) m

1. croce:
pribiti na križ crocifiggere
obsoditi koga na smrt na križu condannare qcn. alla crocifissione

2. rel. croce; crocifisso; segno della croce:
lesen, železen križ croce, crocifisso di legno, di ferro
zlat križ (na verižici) croce d'oro (della collana)
jeruzalemski, latinski, malteški križ croce gerosolomitana, latina, di Malta
pren. molče prenašati svoj križ portare la propria croce in silenzio
delati križe fare il segno della croce
pren. bati se kot hudič križa avere una paura del diavolo

3.
okenski križ grata
cestni križ incrocio, crocevia
vrtljivi križ tornello

4. pren. (trpljenje, težava, skrb) croce:
pren. križi in težave croce e tormento
pri nas je sedaj križ siamo in difficoltà
križ je vsem ustreči accontentare tutti è una fatica
z otroki je križ i bambini sono un grave problema, un grattacapo
križ imeti s kom avere problemi con qcn.
(velik) križ si nakopati na glavo accollarsi un onere
vzeti križ na svoje rame assumersi, accollarsi la croce, l'onere

5. pren. (desetletje, za določanje starosti) decennio, due lustri:
že osem križev ima na plečih ha già superato l'ottantina

6. (igralna karta) croce

7. anat. regione sacrale; schiena, dorso:
bolečine v križu dolori alla schiena

8. nareč. agr. covone

9. gastr. culaccio

10. navt. pennone:
glavni, košni križ pennone di maestra, di gabbia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vsak ima svoj križ ciascuno ha, porta la sua croce
če mu boš ugovarjal, bodo spet križi se lo contraddici, saranno guai
pren. napraviti križ čez kaj farci una croce sopra
pren. sedeti za križi vedere il sole a scacchi
inter. božji križ perbacco
alp. grebenski križ incrocio di creste (montane)
arheol., polit. kljukasti križ svastica, croce uncinata
astr. Južni, Severni križ Croce del Sud, del Nord
film. malteški križ croce di Malta
geod. nitni, vizirni križ croce di mira
Rdeči križ Croce Rossa
pog. rdeči križ ambulanza

križkráž (-a) m

1. croce, crocetta

2. pren. groviglio;
narediti križkraž čez kaj farci sopra una croce