Franja

toucher¹ [tuše] verbe transitif (p)otipati, prijeti za, zadeti; dotakniti se, dotikati se; dvigniti, dobiti, prejeti (denar); igrati (orgle); vnovčiti (ček); tikati se (česa); biti v sorodu z; sporočiti, povedati (quelque chose à quelqu'un komu kaj); figuré ganiti, prevzeti, (pri)zadeti; verbe intransitif dotakniti se (à quelque chose česa); biti ali priti čisto blizu; zadeti ob, mejiti (à na); musique igrati (de quelque chose na kaj); marine zapluti (à un port v pristanišče); juridique spremeniti (à une loi zakon); figuré tikati se (à quelque chose česa)

se toucher dotikati se, zadeti eden ob drugega, mejiti medsebojno
pas touche! (familier) ne dotikaj se!
touchez-là! udarite! dajte roko! (pri sklenjeni kupčiji)
toucher un adversaire à l'épaule zadeti nasprot-nika v ramo
où peut-on vous toucher? kje vas lahko dobim(o)?
toucher du bout des doigts otipa(va)ti, figuré biti blizu cilja
toucher au but doseči cilj
il touche à la cinquantaine bliža se svojemu petdesetemu letu
il me toucha à l'épaule dotaknil se je moje rame, potipal mi je ramo
toucher à sa fin bližati se koncu, nagibati se h koncu
toucher le fond priti z nogami do dna (v vodi), lahko stati v vodi
toucher la main à quelqu'un dati komu roko (pri pozdravu)
toucher son mois prejeti svojo mesečno plačo
toucher le port zapluti v pristanišče
toucher au port (figuré) bližati se cilju
toucher des roues (aéronautique) pristati (na zemljo)
toucher un mot à quelqu'un de quelque chose povedati, omeniti komu kaj
toucher à une question, à un problème dotakniti se vprašanja, problema
toucher quelqu'un par téléphone doseči koga telefonično
toucher au vif (figuré) zadeti v živo
il n'a jamais touché à un volant on ni nikoli šofiral
n'avoir pas l'air d'y toucher (figuré, familier) skrivati svojo igro, potuhnjeno ravnati, biti nedolžnega videza (kot da ne bi znali do tri šteti)
faire toucher quelque chose au doigt et à l'œil (figuré) jasno, otipljivo komu kaj pojasniti
se laisser toucher (figuré) pustiti se omehčati
se toucher dans la main seči si v roko
les extrêmes se touchent nasprotja imajo (često) kaj skupnega

tozadéven (-vna -o) adj. relativo:
sporočiti tozadevne podatke notificare, riferire i dati relativi

trabajar iz-, ob-, pre-delati; narediti, izdelovati; stremeti za; mučiti; delati, delovati; vreti (vino); zviti se (les)

flojo en trabajar len
harto de trabajar utrujen od dela
trabajar a destajo, a jornal na akord, proti plačilu delati
trabajar en delati na; dati si truda

tracer [trase] verbe transitif na-, za-črtati; narisati, skicirati, trasirati; zasnovati; verbe intransitif, botanique plaziti se (po tleh)

tracer une ligne potegniti črto
tracer un patron à la roulette s koleščkom zarezati šablone
tracer un triangle au tableau načrtati, narisati trikotnik na tablo
(figuré) tracer le chemin, la voie pokazati pot, po kateri je treba iti; dati zgled; utreti pot
(populaire) ils ont dû tracer pour arriver avant nous morali so iti zelo hitro (teči), da so prišli pred nami

trade² [tréid] prehodni glagol
menja(va)ti blago (for za)
trgovati (z); proda(ja)ti, izmenjati
neprehodni glagol
trgovati, kupčevati, tržiti
zastarelo pogajati se za ceno, barantati

to trade seats with s.o. zamenjati sedež s kom
to trade in pardons trgovati, kupčevati z odpustki
to trade away (pod ceno) (raz)prodati (blago)
to trade off razprodati
to trade on špekulirati na (kaj), uporabiti (kaj) v svoj prid, izkoristiti (kaj)
to trade on the credulity of a client izkoristiti odjemalčevo lahkovernost
to trade in an old car for a new one dati star avto v plačilo za novega

trā-dūcō (ali trāns-dūcō) -ere -dūxī -ductum (trans in dūcere)

1. prepelj(ev)ati, prepeljavati, prevesti, (pre)peljati, popeljati, spraviti (spravljati) skozi ali čez kaj, pripeljati: Pl., Ter. idr., Helvetii per fines Sequanorum suas copias traduxerunt C., multitudinem hominum trans (na ono stran) exercitum ex Galliā in Ligures L., aquaeductum per domum Icti. speljati skozi … ; z acc. predmeta, s katerim se vrši dejanje, nam. tega acc., odvisen le od praep., ki se konstruira z glag., redko trans z acc. ali sam abl.: flumen Axonam exercitum traducere C., instructas copias flumen traducere L., quos Caesar transduxerat Rhenum Hirt., pontem C., trans flumen C.; v pass.: Belgas Rhenum antiquitus transductos C., manus Perrhabiae saltum in Thessaliam traducta L., traductus exercitus silvam Ciminiam L.

2. occ. (pre)peljati mimo, voditi mimo: tua pompa eo traducenda est Ter., victimas in triumpho L., copias praeter castra C., per ora hominum L. ali civitatium Iust. ljudem, državam pred očmi ali vpričo njih; tako tudi: traducti sub iugum et per hostium oculos L.; delatores flagellis caesi ac traducti (v zasramovanje peljani mimo gledalcev) per amphitheatri arenam Suet.; poseb. traducere equum konja peljati (voditi) mimo (o vitezu, glede katerega cenzor pri ogledu ni imel nobene pripombe): cum esset censor et in equitum censu C. Licinius prodisset … iussit equum traducere Ci., transduc equum (cenzorjev poziv) Val. Max.; pren.
a) javno izpostaviti (izpostavljati) zasmehu (zasmehovanju), javno postaviti (postavljati) v sramoto, javno zasmehovati, javno (o)sramotiti: Petr., Iuv., Mart. idr., collusorem, ornamenta sua Sen. ph., aliquem per ora hominum L. ljudem dati (dajati) v zobe.
b) (po)kazati, prikazati (prikazovati): se Iuv.
c) objaviti (objavljati): carmina Mart., poëmata Petr.

3. metaf.
a) drugam obrniti (obračati), pre(o)kreniti, preusmeriti (preusmerjati), pridobi(va)ti za kaj: satas messes alio (s čaranjem) V., alio traducere animi motūs Lucr., clientes ab Haeduis ad se C. spraviti na svojo stran, clientelam provinciae ad se Ci., gentem assuetam bello pacis traduxit ad artes O., eos ad mansuetudinem transduxerunt Ci., aliquem ad suam sententiam Ci. ali in suam sententiam L.
b) v kako (novo) stanje, položaj, stan spraviti (spravljati), postaviti (postavljati), prestaviti (prestavljati): centuriones ex inferioribus (sc. ab octavis) ordinibus in superiores (sc. ad primum pilum) C., Clodium ad plebem Ci. Klodiju dati preiti (prestopiti) v plebejsko rodbino, animum a picturā ad rem veritatemque Ci., animos a severitate ad hilaritatem risumque Ci., ex egestate in rerum abundantiam Ci., aegrum in meliorem consuetudinem Varr.; z dat.: me vitae traducat inerti Tib.
c) (o)kreniti, obrniti (obračati), usmeriti (usmerjati) kam, kaj v (na) kaj, rabiti, uporabiti (uporabljati) za kaj: orationem traduxi et converti in increpandam fugam Ci., hanc rationem ad id genus Ci., partum Iovis ortumque virginis ad physiologiam Ci.; pesn.: cura in vitulos traducitur V. prehaja.
d) iz jezika v jezik prestaviti (prestavljati), prevesti (prevajati): vocabulum Graecum in linguam Romanam Gell.
e) izvesti (izvajati), izpelj(ev)ati besedo iz besede: Gell.
f) (čas) prebi(ja)ti, presta(ja)ti, preživeti (preživljati): Sil., Petr., Augustus ap. Gell. idr., o adulescentiam traductam eleganter Ci., vitam tranquille placideque Ci., aetatem sine contentione Ci., vitam per IX annos T., leniter aevum H., his sermonibus … nox traducta est L.; munus extraordinarium (z upravo province) Ci.

Opomba: Star. imp. traduce: Ter.; sinkop. pf. traduxti: Pl.

traer* prinesti, nositi, na sebi imeti, pri sebi imeti, s seboj voditi, v rokah imeti, ravnati z, (pri)siliti, pripraviti (do); pritegniti, k sebi vleči; povzročiti

traer beneficio prinašati korist
traer un ejemplo navesti primer
traer origen de izvirati iz
traer puesto nositi (npr. obleko)
traer perjuicio škodljiv biti
traer y llevar opravljati, klepetati
traer a mal slabo ravnati z, mučiti
traer a la memoria v spomin priklicati, spomniti na
traer a uno al retortero (ali de acá para allá) (fig) nobenega miru komu ne dati
traer entre manos a/c nekaj v rokah imeti, nekaj snovati, nameravati
traer por consecuencia imeti za posledico
lo traigo bien estudiado dobro sem to preštudiral, to dobro obvladam
eso me trae preocapado to me skrbi
eso me trae convencido to me prepričuje
eso le trae perdido to ga uničuje
traerse obleči se; obnašati se
ese asunto se las trae to je presneta zadeva
es una pieza que se las trae to je presneto težko (npr. glasbena kompozicija)
¿qué se traerá ese hombre? kaj ima ta človek za bregom?

trájen lasting, durable; continual; constant; permanent; stable, enduring, abiding; (rastlina) perennial; (nespremenljiv) unalterable, invariable, unchangeable

trájna barva fast colour
trájna ondulacija permanent wave, pogovorno perm
dati si delati trájno ondulacijo to have one's hair permed

tranquille [trɑ̃kil] adjectif miren

coin masculin tranquille miren kotiček
être tranquille de quelque chose ne si delati problemov glede česa
il ne reviendra pas, je suis tranquille ne bo se vrnil, o tem sem prepričan, tega sem gotov
avoir la conscience tranquille imeti mirno vest
mener une vie tranquille živeti mirno življenje
laisser quelqu'un tranquille pustiti koga pri miru, dati mu mir, ne mu nagajati
laisser quelque chose tranquille pustiti kaj pri miru, ne se dotakniti česa

trap¹ [træp] samostalnik
zanka (za živali), past (za ptice, miši, lisice)
figurativno past; vrša, sak
tehnično zaklopec, zaklopka, loputa
glasba tolkalo
britanska angleščina lahek voz na dve kolesi, odprt dvosedežen avto
figurativno, sleng zvijača, prevara, zvijačnost
sleng vohljač, detektiv, policijski agent
sleng usta

mouse-trap mišelovka
rat trap past za podgane; množina vrsta lestev, ki se lahko sklopijo
to be up to trap, to understand trap ne se dati speljati, ne iti v past
to lay (to set) a trap for s.o. nastaviti komu past
to walk (to fall) into a trap iti, pasti v past
shut your trap! sleng drži jezik (za zobmi)!

trasmissione f

1. prenos; sporočilo, poročanje:
la trasmissione di un titolo ekon. prenos vrednostnega papirja
la trasmissione di una notizia sporočilo, obvestilo

2. biol., med. prenos, prenašanje (dednih značilnosti, bolezni)

3. ekst. poročanje; rtv (radijska, televizijska) oddaja

4. strojn. prenos, transmisija:
albero di trasmissione transmisijska gred
trasmissione a cinghia, a ingranaggio jermenski, zobniški prenos

5. inform.
trasmissione dati prenos podatkov

6.
trasmissioni pl. voj. zveze

trasportare v. tr. (pres. traspōrto)

1. prenesti, prenašati; prepeljati; pren. preložiti, prelagati:
trasportare merce col camion peljati blago s tovornjakom
trasportare la colpa su un altro pren. krivdo zvaliti na drugega
trasportare una data pren. preložiti datum

2. popeljati (v mislih, domišljiji)

3. odvleči:
lasciarsi trasportare pren. dati si duška, prepustiti se občutkom

4. ekst. reproducirati, posneti, prenesti

5. glasba transponirati

6. umet. prenesti, prenašati (pri restavriranju)

través moški spol poševnost, prečnost; prečno bruno; nadloga, sitnost, ne- všečnost

a(I) través, de través počez, poprek, poševno, skozi
dar al través (mor) nasesti; ne se posrečiti, spodleteti
dar al través con uničiti; preprečiti, onemogočiti
mirar de través po strani gledati
poner de través navskriž dati, razperiti!

trenútek (-tka) m

1. momento, attimo; pog. momentino:
trenutek, prosim! un momento, prego!
oprostite za trenutek mi scusi un momentino
srečni, temni trenutki življenja momenti felici, oscuri della vita

2. (kratek čas v neomejenem trajanju) momento, istante:
v tistem trenutku se je spomnil na mater in quel momento si ricordò della madre

3. (z okoliščinami vred omejeno trajanje) momento, condizione, circostanza:
to je zgodovinski trenutek è un momento storico
sedanji politični trenutek le condizioni politiche presenti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne dati trenutka miru non dar requie
ne imeti trenutka miru non avere un momento di tranquillità
od trenutka do trenutka je hrup močnejši il baccano aumenta di minuto in minuto
prišel je njegov veliki trenutek è venuta la sua ora
predati se veselim trenutkom darsi, abbandonarsi alla gioia
priti zadnji trenutek arrivare all'ultimo momento
svetli trenutki (duševnega bolnika) i momenti di lucidità (del malato)

trétji (-a -e)

A) numer.

1. terzo (3^o, III):
tretji dan v tednu il terzo giorno della settimana
dobiti tretjo nagrado vincere il terzo premio
hist. Viktor Emanuel III Vittorio Emanuele III
ustvariti iluzijo tretje dimenzije creare l'illusione della terza dimensione
avt. dati v tretjo predstavo innestare la terza (marcia)

2. (nanašajoč se na osebe, ki niso udeležene v zadevi) terzi:
delati na račun tretje osebe lavorare per conto terzi

3. (pri dnevih v mesecu) tre:
tretji februar il tre febbraio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kovati koga v tretje nebo innalzare qcn. al settimo cielo
tretji svet terzo mondo
tretje življenjsko obdobje terza età
rel. tretja božja oseba terza persona divina
rel. tretji red terzo ordine
rel. tretja božja zapoved il terzo comandamento
tretja industrijska revolucija terza rivoluzione industriale
polit., hist. III. internacionala la III Internazionale
hist. tretji rajh III Reich
hist. tretji stan terzo stato
lit. tretja oseba terza persona
mat. tretja potenca terza potenza, cubo
mat. tretji koren terza radice, radice cubica
lingv. tretja stopnja (pridevnika) terzo grado (dell'aggettivo)
lingv. tretji sklon terzo caso, dativo
med. tretja stopnja opekline ustione di terzo grado
fot. tretji plan terzo piano
tretji spol (homoseksualne osebe) terzo sesso

B) trétji (-a -e) m, f, n
voziti v tretji guidare in terza, con la terza
PREGOVORI:
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra i due litiganti il terzo gode
v tretje gre rado non c'è due senza tre

trg² moški spol (-a …) (tržišče) der Markt (denarni Geldmarkt, devizni Devisenmarkt, domači Inlandsmarkt, Evropski skupni Europäischer Binnenmarkt, knjižni Büchermarkt, mlečni Milchmarkt, notranji Binnenmarkt, sivi Graumarkt, stanovanjski Wohnungsmarkt, svetovni Weltmarkt, kapitala Kapitalmarkt, mesa Fleischmarkt, s sužnji Sklavenmarkt, surovin in polizdelkov Beschaffungsmarkt, umetnin Kunstmarkt, vrednostnih papirjev Effektmarkt)
gradnja stanovanj za trg freifinanzierter Wohnungsbau
proizvodnja za trg die Marktproduktion
usmerjen na trg marktorientiert
delitev trga die Marktaufteilung
politika odprtega trga die Offenmarktpolitik
cena na trgu der Marktpreis
cena na svetovnem trgu der Weltmarktpreis
trgu primeren proizvodnja: marktgerecht
običajen na trgu marktgängig
dati na trg herausbringen

tŕg (v mestu) square, (zaokrožen) circus; (mestece) borough, market town; (živilski) market, market place

Nelsonov tŕg (v Londonu) Trafalgar Square
enoten jugoslovanski tŕg united Yugoslav market
Evropski skupni tŕg European Common Market
na prostem tŕgu on the free market
ribji tŕg fish market
mrtev tŕg (figurativno) dull market
živahen tŕg active (ali lively) market
denarni tŕg money market
domači tŕg home market
položaj na tŕgu state of the market
kupec, kupovalka na tŕgu ZDA marketer
prodajalec, -lka na tŕgu marketeer
žitni tŕg corn market
tŕg za živino cattle market
tŕg za seno hay market
iti na tŕg to go to market
plasirati, postaviti na tŕg to place, to put on the market
priti na tŕg (biti naprodaj) to come on to the market
vreči artikel na tŕg to put an article on the market
dati na tŕg, hoditi na tŕg, kupovati na tŕgu to market
tŕg je bil dobro založen z zelenjavo the market was well supplied with vegetables

tŕg marché moški spol , place ženski spol (publique), place du marché, débouché moški spol ; bourg moški spol

denarni trg marché monétaire (ali financier)
knjižni trg marché du livre
notranji, domači trg marché intérieur (ali national)
perutninski trg marché à la volaille
ribji trg marché aux poissons
sadni trg marché aux fruits
starinarski trg marché aux puces
svetovni trg marché mondial
trg za volno marché lainier (ali de la laine)
zelenjavni trg marché aux légumes
žitni trg marché des céréales (ali aux grains)
skupni trg le Marché commun
iti na trg aller au marché
dati produkt na trg lancer (ali mettre) un produit sur le marché
oskrba trga approvisionnement moški spol du marché
preplaviti trg inonder le marché
Prešernov trg Place Prešeren

tŕg (-a) m

1. (tržnica) mercato:
pokriti trg mercato coperto
ribji trg pescheria
bolšji trg mercato delle pulci
zelenjavni trg piazza delle erbe

2. piazza:
Kongresni trg Piazza del Congresso

3. borgo, borgata

4. ekon. mercato:
mednarodni, zunanji trg mercato internazionale, estero
dati, vreči izdelek na trg lanciare un prodotto sul mercato
črni trg mercato nero, borsa nera
odprti, prosti trg mercato libero
Skupni evropski trg Mercato Europeo Comune (MEC)

tŕg mercado m ; plaza f de mercado; mercado público

glavni (živilski) trg plaza f mayor (de mercado)
pokrit trg mercado cubierto
denarni (domači, notranji, svetovni, kreditni) trg mercado monetario (nacional, interior, internacional, de crédito)
mesni (sadni, zelenjavni, perutninski, živinski, ribji) trg mercado de la carne (de ftutas, de verduras, de aves ali de la pluma, de ganado, de pescado)
trg za volno mercado m lanero (ali de lanas)
starinarski trg mercado de objetos viejos, (v Madridu) el Rastro
trg s sužnji mercado de esclavos
žitni trg mercado de cereales (ali de trigos)
Skupni trg Mercado Común
dovoz na trg, oskrba trga abasto m del mercado
obilno (pičlo) založen trg mercado abundante (escaso)
iti na trg ir al mercado
odpreti trg za kaj abrir mercado a a/c
preplaviti trg inundar el mercado
priti na trg (fig) ser puesto a la venta
vreči, dati na trg lanzar al mercado
zriniti, odstraniti s trga eliminar del mercado