Franja

Bĕssi -ōrum, m (Βεσσοί, Βησσοί) Besi, traško ljudstvo ob Hemu: Ci., O., Plin., Suet.; sg. Bessus -ī, m Bes: Cl. Od tod adj. Bessicus 3 beški: gens Ci.

best² [best] samostalnik
najboljše, najprimernejše

the best najodličnejši, najboljši ljudje
at the best v najboljšem primeru
the very best najboljše od vsega
to be at one's best biti na višku
bad is the best nič dobrega ne moremo pričakovati
to do one's best do skrajnosti se potruditi
to get (ali have) the best of the bargain napraviti dobro kupčijo
make the best of your way home glej, da boš čimprej doma
to make the best of a bad bargain (ali job, business, of it) pogumno prenašati udarce usode, ne biti malodušen, ne obupati, ne zgubiti glave
to try one's best na vso moč se truditi
to the best of my power kolikor zmorem
the best is the enemy of good prevelike zahteve ovirajo napredek
with the best med najboljšimi
to have the best of both worlds izkoristiti obe možnosti
my best, my Sunday best moja najboljša, praznična obleka

bestia f

1. žival; zver:
bestie feroci krvoločne živali, zveri
bestie da soma tovorne živali
bestie da tiro vprežne živali
lavorare, sudare, faticare come una bestia pren. garati kot črna živina
vivere come le bestie živeti kot pes
bestia rara pren. prava redkost (človek), redka žival
bestia nera križ, huda nadloga, antipatija, obsesija:
la matematica è la sua bestia nera matematika je njegova najhujša nadloga
brutta bestia pren. huda stvar:
la miseria è una gran brutta bestia revščina je presneto huda stvar

2. pren. nasilnež, grobijan, srboritež:
andare in bestia pobesneti
diventare una bestia podivjati od jeze
sta' zitto, bestia! molči, govedo!

Bēterrae -ārum, f Betere (zdaj Béziers), mesto v Narbonski Galiji: Mel., Plin. (v nekaterih izdajah Baeterrae). — Soobl. Bīterrae; od tod adj. Bīterrēnsis -e biterski; subst. de Bīterrēnsī (sc. civitate) Sid. z Biterskega; pl. Bīterrēnsēs -ium, m Biterci, preb. Biter: Sid.

Bethlehem (Tert., Vulg.) ali Bethleem (Hier., Prud.: Bethlēēm) ali Bethlēm (Prud.), n, in-decl., tudi Bethlēhemum -ī, n (Hier.) Betlehem, Betleem, Betlem, trg Judovega rodu, rodni kraj Davida in Jezusa (zdaj Bayt Lahmi). Od tod adj. Bethleemicus 3 betleemski: Iuvenc.; Bethlemītis -e betlemski: Hier.; Bethle(e)miticus 3 betle(e)mski: Cassian., rura Hier.; subst. Bethlehemītēs -ae, m Betlehemec: Vulg.

Bettelbrot: das Bettelbrot essen živeti od miloščine

better² [bétə] pridevnik
boljši; primernejši; ki se bolje počuti

no better than pravzaprav
he is no better than he should be nič boljšega ne moremo od njega pričakovati
she is no better than she should be razuzdanka je
my better half moja boljša polovica
better part večji del
better than več kakor
pogovorno the better the day the better the deed čim večji praznik tem več dela opravimo
upon better acquaintance če se človek bliže seznani
one's better angel angel varuh
he has seen better days nekoč se mu je bolje godilo
he is better than his word naredi še več, kot je obljubil
the better hand prednost, premoč
the better sort pomembni ljudje
his better self njegova boljša stran
I am better as I am raje sem tak kakor sem
he is none the better for it nič mu ne koristi

Bewunderung, die, občudovanje; in Bewunderung erstarren onemeti od občudovanja

bezgavka samostalnik
ponavadi v množini (del telesa) kontrastivno zanimivo ▸ nyirokcsomóPri otrocih in mladih odraslih bolnikih se pogosto opazijo povečane bezgavke po vsem telesu. ▸ A gyermekeknél és a fiatal felnőtt betegeknél gyakran megfigyelhetők megnagyobbodott nyirokcsomók az egész testen.
Že čisto navaden prehlad povzroči pri otroku povečanje bezgavk v vratu. ▸ A gyerekeknél már egy egészen egyszerű megfázás is kiválthatja a nyaki nyirokcsomók megnagyobbodását.
Na mestu okužbe pogosto pride do povečanja bezgavk, ki se pojavi od sedem do deset dni po nastanku razjede. ▸ A fertőzés helyén gyakran előfordul a nyirokcsomók megnagyobbodása, mely a fertőzés kialakulásától számított hét-tíz napon belül jelentkezik.
Povezane iztočnice: varovalna bezgavka

bianco

A) agg. (m pl. -chi)

1. bel:
pane bianco bel kruh
razza bianca bela rasa
diventare bianco per la paura prebledeti od strahu
mosca bianca pren. bela vrana
notte bianca bela noč pren. neprespana noč
carbone bianco beli premog
arma bianca hladno orožje

2. bel, čist (tudi pren.):
il camice bianco bela halja

3. osivel, siv:
fare i capelli bianchi in un lavoro veliko let posvetiti nekemu delu
far venire i capelli bianchi a qcn. pren. komu delati sive lase

4. pren.
dare carta bianca polit. dati komu neomejena pooblastila, proste roke
libro bianco polit. bela knjiga
omicidio bianco smrt pri delu (zaradi slabe varnosti)
voce bianca otroški glas

5. zimski, snežni, beli:
sport bianco beli šport, šport na snegu
settimana bianca smučarski teden

6. bel, reakcionaren:
terrore bianco beli teror

B) m

1. belina:
il bianco delle nevi snežna belina
non distinguere bianco da nero pren. ne razumeti nič
far vedere nero per bianco pren. kaj natvesti
di punto in bianco nenadoma, znenada

2.
il bianco dell'occhio pog. beločnica
il bianco dell'uovo beljak

3. belilo; belež:
bianco di zinco cinkovo belilo
dare il bianco, dare una mano di bianco pobeliti

4. belo (oblačilo):
vestire di bianco obleči se v belo

5. perilo:
cucitrice di bianco šivilja za perilo

6. belo, prazen bel list:
mettere nero su bianco zapisati črno na belo

7.
bianco e nero črno-belo:
fotografia, cinema in bianco e nero črnobela fotografija, črnobeli film

8. šah beli:
il bianco muove e matta in tre mosse beli matira v treh potezah

9. belec:
discriminazione fra bianchi e negri diskriminacija med belci in črnci
la tratta delle bianche trgovina z belim blagom

10. hist., polit. beli, protirevolucionar, belogardist

11. belo vino

12. ekon.
in bianco bianko, neizpolnjen
firmare in bianco pren. podpisati podpisati bianko
cambiale, assegno in bianco bianko menica, bianko ček

13. pren.
in bianco neizpolnjen:
matrimonio in bianco nekonzumirani zakon
andare in bianco zavoziti kaj, ne uspeti v čem

Biās -antis, m (Βίας) Biant (Bias) iz Priene v Joniji, Solonov sodobnik, eden od „sedmerice modrih“: Ci., Val. Max., Col., Aus.

bibō -ere, bibī (priličeno iz *pibō, reduplicirane obl. iz indoev. kor. pōi, po, pī, pĭ piti)

1. piti (iz naravne potrebe in ne iz strasti): negavit unquam se bibisse iucundius; numquam videlicet sitiens biberat Ci., nunc est bibendum H., quem Venus arbitrum dicet bibendi? H., qui bibit, arte bibat O., bibere ex fonte Pr., Vitr., ex lacu Vitr., ex eo puteo Hyg., ab amne Mart., ex auro Varr. fr. ali in auro Vulg. ali auro Sen. tr. iz zlate čaše, gemmā V. ali e gemma Pr. iz čaše, okrašene z dragulji, avenis Mel. z ovsenimi bilkami, (alicui) bibere dare Ca., L. idr. ali alicui bibere ministrare Ci. komu piti dati; z acc.: aquam gelidam Ci., calidam aquam cum pipere Cels., vinum H., O. idr., vina Mentoreo opere Pr., Caecubum H., uvam prelo domitam H. iztisnjeno grozdje, vinsko kapljo, vino, nectar H., lac O., medicamentum Varr. fr., Cu., venenum Q., venenum in auro Sen. tr., sanguinem alicuius Ci., aliquid ex vino ali ex aqua castoreum Cels. (v vinu, v vodi), Circae pocula H., tristia pocula Tib., sex cyathos Mart., eandem nutricem Ap. ob istih prsih sesati; v pass.: gratius ex ipso fonte bibuntur aquae O., pars bibenda servatur O.; occ. pijančevati, popivati, „žlampati“: ab hora tertia bibebatur Ci.; pesn.
a) piti reko (vodo kake reke) = ob reki prebivati (stanovati, živeti): ante... exsul aut Ararim Parthus bibet aut Germania Tigrim V., qui Tiberim Fabarimque bibunt V., qui profundum Danubium bibunt H., Tanain si biberes H., populosque bibentes Euphraten Lucan. (prim.: πίνοντες ὕδωρ μέλαν Αἰσήποιο Τρῶες Hom.).
b) rivus, quem Mandela bibit H. ki ga pije Mandela = ki preskrbuje Mandelo z vodo. V reklih: dare bibere ab summo Luc. (omizju) piti dati od najvišjega do najnižjega, t.j. po vrsti, bibe si bibis Pl. če piješ, pij pišteno = le pij! mandata bibere Pl. med popivanjem pozabiti na naročila, aut bibat aut abeat Ci. (prim. gr. ἢ πῖ τι ἢ ἄπιϑι) ali pij ali odidi! bibere Graeco more Ci., Aus. napi(va)ti komu, bibere ad numerum O. piti po številu let (ki si ga kdo želi), bibere nomen alicuius Mart. izpiti toliko čaš, kolikor je črk v imenu koga, bis deciens solus bibis ali plus quam decies bibis Mart. zapijaš (zapiješ), tako tudi: quod (Philippeûm) bibimus Varr. ap. Non., bibere pro salute alicuius Ambr. napi(va)ti komu na zdravje, nazdraviti (nazdravljati) komu.

2. pren.
a) o stvareh piti, vpiti, (vase) srkati, vsrka(va)ti, (na)pojiti se, močiti se, namočiti (namakati) se, navze(ma)ti se česa: hortus aquas bibit O., sat prata biberunt V. so dovolj namočeni, arcus bibit Pl., V. mavrica pije vodo, hasta (tellus Sil.) bibit cruorem V., amphora fumum bibere instituta H. (ker so ga z vinom napolnjenega hranili v dimu), lanae colorem bibunt Plin.; occ. izsesa(va)ti: e serpente cruorem Sil.,
b) o osebah (telesno in duševno) srkati (vase), vsrka(va)ti, požirati, navze(ma)ti se česa: caelum Luc. zrak vase dihati, maerorem Pl., noctem sermone trahebat infelix Dido longumque bibebat amorem V. je v dolgih vzdihih vsrkavala ljubezen = b. novum ossibus ignem Stat.; pugnas... bibit aure volgus H. dihtivo posluša, bibere aliquid suspensis auribus Pr. ali b. verba auribus O. ali samo b. fida verba O. pazljivo (zvesto) poslušati, fontem Maeonium felici pectore Petr., fuliginem lucubrationum Q., iustitiae haustūs Q., sucum ingenii Q. posrkati in zatreti, errorem cum lacte Prud., mores maternos Cl.

Opomba: Star. inf. pr. act. biber Ca., Tit. fr. — Ker glagol nima supina, nadomešča pt. fut. in pt. pf. s pōtūrus 3 in pōtus 3 (prim. pōtō); šele v zelo pozni lat. se dobita tudi obliki bibitūrus: Vulg., Aug., Cass. in bibitus: Eccl., Cael., Plin. Val.

bidēns -entis, abl. sg. -ī, subst. večinoma -e, gen. pl. -ium in pesn. -um (bi in dēns) dvozob,

1. obr. (o darilnih živalih) ki ima že obe vrsti zob = popolnoma odrasel, dvoleten: porcus Pomp. ap. Gell., hostia Hyg. ap. Gell. Od tod subst. fem. (sc. hostia) darilno živinče (ki ima že obe vrsti zob), odraslo ali dveletno darilno živinče, poseb. darilna ovca: Plin., mactant lectas de more bidentīs V., lanigeras mactabat rite bidentīs V., Amathusiacae bidentes O., tentare multa caede bidentium... deos H., bidenti facere (žrtvovati) Laberius ap. Non.; pren. ovca: bidens prospexit lupum Ph.

2. dvozob = dvorogljat, dvorezen: forfex V., ferrum Ps.-V., (Ciris), ancora Plin., ligones Veg. Od tod subst. masc. (sc. raster) „dvorogljača“, kopača, motika (δίκελλα): Col., Plin., duros iactare bidentes V., glaeba versis frangenda bidentibus V., versare solum bidente Tib., valido bidenti ingemere Lucr., burus bidens O.; met.: bidentis amans Iuv. prijatelj poljedelstva.

Bidis -is, f Bidis, sicilsko mesto: Ci. Od tod adj. Bidīnus 3 bidski: palaestritae Ci.; subst. Bidīni -ōrum, m Bidci, preb. mesta Bidisa: Ci., Plin.

biegen (bog, hat gebogen) (sich se) kriviti, ukriviti (tudi Technik), zvijati, upogibati, upogniti (sich se); biegen um zavijati, zaviti (okoli); grammatisch - Nomina: sklanjati, Verben: spregati; sich vor Lachen biegen zvijati se od smeha; auf Biegen oder Brechen zlepa ali zgrda

bien¹ [bjɛ̃] adverbe dobro; (čisto) prav; saj, pač; zelo mnogo

eh bien! no! no torej!
bien que čeprav, dasi
si bien que tako da
ou bien ali pa
aussi bien que prav tako kot, kot tudi
quand bien même celó če, tudi če
bien sûr gotovo, seveda
bien autrement, bien évidemment čisto drugače, čisto jasno
bien entendu samoumevno, se razume, seveda
bien longtemps, bien souvent zelo dolgo, zelo pogosto
tant bien que mal kolikor toliko, za silo
bien meilleur, bien moins mnogo boljši, mnogo manj
les gens bien višja plast družbe, fini ljudje
bien des gens, bien d'autres mnogo ljudi, mnogi drugi
un homme bien poštenjak, vesten, resen človek
c'est bien lui to je (res) on
c'est bien simple to je čisto preprosto
il est bien de sa personne čedne zunanjosti je
elle a dû être bien dans sa jeunesse morala je biti lepa, ko je bila mlada
il est bien entendu que ... samo ob sebi se razume, da ...
on est bien ici tu se človek (kar) dobro počuti
c'est bien à vous de ... to je lepo od vas, da ...
j'ai bien téléphoné, mais tu n'étais pas rentré saj sem ti telefoniral, a tebe še ni bilo doma
aller, se porter bien dobro se počutiti
tout lui va bien vse se mu, ji dobro poda
être bien avec quelqu'un dobro se razumeti s kom
voilà qui commence bien! to se pa dobro, lepo začenja!
c'était bien la peine! (ironično) prav splačalo se je!
se donner bien de la peine zelo si prizadevati
bien fait pour lui! prav mu je!
vous feriez bien de ... dobro bi napravili, če ..., morali bi ...
vous avez bien de la chance imate veliko srečo
venir bien (botanique) uspevati
il ne se sent pas bien ne počuti se dobro
vouloir bien privoliti
je voudrais bien savoir rad bi vedel
il y a bien deux mois que ... dobra dva meseca je že, kar ...
cela vaut bien le double to je vredno najmanj dvakrat toliko
tout cela est bel et bien, mais ... vse to je lepo in dobro, toda ...
rira bien qui rira le dernier (proverbe) kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje
tout est bien qui finit bien konec dober, vse dobro

bien² [bjɛ̃] masculin dobro, dobrina; imetje; blaginja; koristi, interes

le mieux est l'ennemi du bien boljše in dobro ne gresta skupaj
biens pluriel de consommation potrošne dobrine
biens corporels, immatériels materialne, duhovne dobrine
biens dotaux dota
bien foncier zemljišče
biens immobiliers, immeubles nepremičninsko premoženje
biens indivis skupno (nerazdeljeno) premoženje
biens meubles, mobiliers premičninsko premoženje, premičnine
administration féminin, gestion féminin des biens uprava, upravljanje premoženja
changement masculin en bien izboljšanje
confiscation féminin des biens zaplemba premoženja
transmission féminin du bien prenos premoženja
biens paraphernaux osebno (ženino) imetje
biens privés zasebno premoženje
bien public splošna blaginja
biens vacants premoženje brez gospodarja
en tout bien (et) tout honneur brez slabega namena
dire du bien, parler en bien de quelqu'un, de quelque chose dobro o kom, o čem govoriti
discerner le bien du mal ločiti dobro od zla
c'est pour son bien to je za njegovo dobro, v njegovem interesu
être du dernier bien avec quelqu'un biti komu intimen prijatelj
grand bien vous fasse! (ironično) naj vam bo v velik prid!
faire du bien à quelqu'un storiti komu kaj dobrega, dobro deti komu
faire le bien biti dobrotljiv
interpréter, prendre tout en bien vse v rožni luči videti
mener quelque chose à bien dobro, uspešno kaj izpeljati
il ne pense qu'à son bien particulier misli le na svojo osebno korist
le navire a péri corps et biens ladja se je potopila z vsem moštvom in tovorom
prendre en bien za dobro vzeti, ne zameriti
vouloir du bien à quelqu'un dobro hoteti komu
bien mal acquis ne profite jamais (proverbe) nepošteno pridobljeno imetje ne prinaša sreče

bifurcus 3 (bi in furca) dvoviličast, dvoroglat, razsohast: Col., Plin., ramus O. rogovila, valli L. viličasti koli; subst. bifurcum -ī, n razsoha (kjer se dve veji cepita druga od druge): Col.; viličenje (o zvezi dveh žil dovodnic na glavi vprežne živine): P. Veg.; od tod: sudor mihi per bifurcum volabat Pert. = po licih proti grlu.

Bīgerriōnēs -um, m Bigerion(c)i, akvitansko ljudstvo ob severnem pobočju Pirenejskega pogorja (v današnji pokrajini Bigorre zahodno od Toulousa): C. — Soobl. Bēgerrī -ōrum, m: Plin. in Bīgerrī -ōrum, m: Paul. Nol. Beger(c)i, Biger(c)i. — Od tod adj.

1. Bīgerricus 3 bigerski: turbo Sid. ki veje iz Akvitanije; subst. Bīgerrica -ae, f (sc. vestis) „bigerka“, neko kosmato, toplo oblačilo: Eccl.

2. Bīgerritānus 3 bigerski: patria Aus.

bik samostalnik
1. (žival) ▸ bika
2. tudi z veliko začetnico, v astrologiji (znamenje v horoskopu) ▸ Bika [znamenje]Samski biki utegnejo na nenavadnem mestu srečati sorodno dušo. ▸ Az egyedülálló Bikák váratlan helyen találkozhatnak a lelki társukkal.
Vpliv Sonca v Biku bo prinesel željo po izkazovanju nežnosti. ▸ A Nap hatása a Bika jegyében a gyengédség kimutatása iránti vágyban mutatkozik meg.
Po sončnem horoskopu ima Luno v znamenju Bika. ▸ A naphoroszkóp szerint a Holdja a Bika jegyében áll.

3. neformalno, izraža negativen odnos (neumen človek) kontrastivno zanimivo ▸ marhaJezno mu je zaklical: "Hej, ti neumni bik!" ▸ Mérgesen utánakiáltott: „Hé, te hülye marha!”
"O, ti bik zarukani!" se je Diane razburila nad voznikom avtomobila pred sabo. ▸ „Ó, te tökkelütött marha!” – fortyant fel Diane az előtte haladó buszsofőr miatt.

4. finance (veliko zvišanje tečajev) ▸ bikaNa svetovnih borzah je včeraj bik končno pregnal medveda: delniški tečaji so poskočili od Tokia do New Yorka in od Londona do Frankfurta. ▸ A világ tőzsdéin tegnap a bika végül elűzte a medvét: a részvényárak Tokiótól New Yorkig, Londontól Frankfurtig szárnyaltak.
Ko je borza v znamenju bika oziroma razcveta, se čez noč sama od sebe ne sprevrže v obdobje medveda oziroma daljšega obdobja nazadovanja, brez sprožilca. ▸ Amikor a részvénypiac a bika jegyében, azaz fellendülőben van, nem fordul át ok nélkül egyik napról a másikra medvébe, azaz hosszan tartó hanyatlásba.