Franja

reposer [rəpoze] verbe transitif zopet, nazaj položiti, postaviti; umiriti, dati počitek, osvežiti; verbe intransitif počivati, mirovati, ležati; spati; figuré ostati, temeljiti, počivati (sur na)

se reposer odpočiti si, počivati; zanesti se (sur na); uležati se (vino)
reposer ses yeux, sa vue odpočiti si oči, vid
reposez armes! (puške) k nogi!
n'avoir pas où reposer sa tête vedeti, kam bi položil glavo
ici repose tukaj počiva (nagrobni napis)
se reposer sur ses lauriers (figuré) počivati na svojih lovorikah, zadovoljiti se s prvim uspehom
reposez vous sur moi! zanesite se name!
cette lumière douce repose la vue vid se spočije ob tej mili svetlobi, luči
reposer la question de canfiance zopet postaviti vprašanje zaupnice

reprise [rəpriz] féminin ponovno (za)vzetje, osvojitev; ponovni začetek; obnovitev, oživitev; commerce razmah; botanique ukoreninjenje; zakrpanje (perila); prevzem; sport runda; jahalna ura; (biljard) sunek; musique ponavljalni znak; automobilisme pospešenje; théâtre ponovna uprizoritev, repriza; prevzem pohištva po novem najemniku (od prejšnjega najemnika po dogovorjeni ceni); vsota za ta prevzem

à deux, dix reprises dvakrat, desetkrat
à plusieurs, diverses reprises večkrat, ponovno, nekolikokrat
à maintes reprises, à différentes reprises pogosto
reprise de dette prevzem dolga (dolgov)
reprise économique gospodarska požrvrtev
reprise d'instance (juridique) obnovitev postopka
reprise d'une marchandise vendue vzetje nazaj prodanega blaga
reprise des affaires nov razmah v poslih, kupčijah, v trgovini
reprise d'une mode vrnitev neke mode
reprise des hostilités, d'une activité obnovitev sovražnosti, neke dejavnosh
reprise d'une pièce de théâtre repriza gledališke igre
reprise en sous-œuvre popravilo spodnjega dela zidu
reprise perdue zakrpanje (perila), ki se ne vidi
reprise des cours a liéu en octobre ponoven začetek predavanj je v oktobru
être en reprise (borza) opomoči si
faire des reprises à quelque chose popraviti, zakrpati kaj
payer 500 francs de reprise en louant un appartement plačati 500 frankov za prevzem pohištva ob najetju stanovanja

reputácija (-e) f reputazione:
spraviti koga ob reputacijo rovinare la reputazione di qcn.

réputation [repütasjɔ̃] féminin sloves, dober glas; ugled, čast

bonne, mauvaise réputation dober, slab glas (sloves)
réputation mondiale svetoven sloves
avoir la réputation (d'être avare) biti na glasu (kot skopuh)
connaître quelqu'un de réputation poznati koga po njegovem slovesu
être en réputation biti ugleden, nekaj veljati
perdre quelqu'un de réputation spraviti koga ob dober glas, razvpiti koga
acquérir de la réputation pridobiti si sloves
compromettre la réputation de quelqu'un kompromitirati koga, spraviti koga ob čast
jouir d'une excellente réputation uživati izvrsten ugled
individu masculin sans réputation človek brez časti
perdre sa réputation izgubiti svoj ugled

requérable [rəkerabl] adjectif

dette féminin requérable dolg, ki ga je treba izterjati ob zapadlosti

require [rikwáiə] prehodni glagol
zahtevati
britanska angleščina želeti; iskati, potrebovati; pozvati; siliti, priganjati
neprehodni glagol
britanska angleščina biti potreben; zahtevati; (redko) prositi (of s.o. for s.th. koga kaj)

if required če (je) potrebno, na željo (zahtevo)
in the required time v zahtevanem, predpisanem času
he is required at the police išče ga policija
this is not required by the rules pravila tega ne zahtevajo
it requires an expert to do this potreben je strokovnjak, da to naredi
if that is what you require of me če je to tisto, kar zahtevate (želite) od mene
have you got all you require? imate vse, kar potrebujete?
will you require tea at four o'clock? britanska angleščina želite čaj ob štirih?
to require medical care potrebovati (zahtevati) zdravniško pomoč (oskrbo, nego)
the matter requires haste zadeva je nujna
this does not require repeating tega ni treba ponavljati
do not explain more than required ne pojasnjujte več, kot je potrebno

res, rei, f (iz indoev. kor. *rēi̯- posest, posestvo, bogastvo; prim. skr. rā́ḥ posestvo, bogastvo, rāti, rāsatē daje, podeljuje, rātíḥ podelitev)

I.

1. posestvo, imovina, imetek, imetje, premoženje, blago: res familiaris C., Ci., N. zasebno premoženje, res et possessiones Icti. premično in nepremično blago = premičnine in nepremičnine, aestimationes possessionum et rerum C., pro re nostrā Ter. našemu premoženju primerno, res fidesque S. imetje in kredit (zaup), res eos iam pridem, fides nuper deficere coepit Ci., res tuas tibi habeto = vzemi svoje imetje nazaj (formula pri ločitvi), et genus et virtus nisi cum re (plemstvo brez denarja) vilior alga est H., rem quaerere Pl. ali rem facere Ter. pridobivati si imetje (premoženje), rem conficere Ci. zapraviti premoženje (imetje), erat ei pecuaria res ampla et rustica sane bene culta et fructuosa Ci. veliko živine in lepo obdelano posestvo, servorum exercitūs illum in urbe conscripturum fuisse, per quos totam rem publicam resque privatas omnium possideret? Ci.; od tod rēs pūblica, pa tudi (zlasti pri zgodovinarjih) samo rēs državno imetje, državno premoženje: cum tu reliquias rei publicae dissipavisses Ci., si res essent refectae N.
b) državna blaginja, državna korist, državni prid, uspeh (korist) države: e (ex) re publicā est N., Ci., L. državi je v prid, državna blaginja zahteva, e re publica facere Ci. ali ducere L. državi v prid.
c) država, občina: rem publicam administrare N., gerere Ci., res Romana H., L., Persicae res Cu., res Albana L., tria genera rerum publicarum Ci., res eorum civibus … agris aucta S.; v pl.: res Priami evertere V., incruenta urbs et res sine discordia translatae T.
d) državna oblast, državna uprava: res publica erat penes eum N., rem publicam alicui tradere N., rem publicam attingere, capessere Ci., N. = accedere ad rem publicam N. posvetiti se državništvu (politiki), versari in rebus publicis N. ukvarjati se s politiko, sentire eadem de re publica Ci. biti istega političnega mišljenja (prepričanja), rerum potiri N., Cu. zavladati, polastiti se najvišje oblasti.

2. meton. prid, korist, hasek, hasen, sreča: res magis quaeritur, quam clientium fides Pl., in rem suam convertere Ci. v svoj prid (svojo korist) obrniti (obračati), okoristiti (okoriščati) se, quidnam facerent de rebus suis N. glede na svoj prid, aliquem suis rebus abalienare N., id frustra an ob rem faciam S. s pridom, in rem conducit (est) koristno je z inf. (S., L.) ali z ACI ali ut in cj.: Pl., Ter. idr., ex tua re est ut moriar Pl. tebi koristi, ex re mea Ci. meni v korist, haec tuā re feceris Pl. sebi v prid, subdole ab re consulit Pl. svetuje na (v) škodo; ab re visum est Ci. zdelo se je nekoristno, neprimerno; occ. vzrok, razlog, povod, le v zvezah: eā (eādem) re, hāc rē, quārē; ob eam (hanc) rem, quam ob rem zato, zaradi tega: Pl., Ci., Lucr. idr., nulla aliā rē (zaradi ničesar drugega = le (samo) zaradi) quam bonitate hereditates exsequi N.

3. (poseb.)
a) opravek, opravilo, podjetje, zadeva: rem cum aliquo transigere Ci., nullius rei praes factus est N. ni bil porok pri nobenem podjetju, neque postea res ulla gesta est publice N. državni posel, ei rei praefecit Datamem N. to podjetje je zaupal, cum tantis rebus praefuisset N. ko je bil vodil tolika podjetja, felix rerum exitus Cu., de communi re dicere C.; od tod: tecum mihi res est Ci. s teboj imam opravek, s teboj imam (mi je) opraviti, sibi cum Thebanis rem esse N. imajo opraviti (imajo opravek, imajo pravka) s Tebanci (= bojevati se morajo s Tebanci).
b) pravna stvar, pravna zadeva, pravda(nje), tožba, sodni proces (splošneje kot causa): utrum rem an litem dici oporteret Ci., rem indicare Ci., de rebus ab isto cognitis iudicatisque et de iudiciis datis Ci., in ius de sua re numquam iit N. o svoji stvari, quarum rerum, litium, causarum condixit pater patratus Formula vetus ap. L.
c) ukvarjanje, pečanje s čim: res frumentaria Ci. sprva žitna zaloga, zaloga živeža, živež, potem zalaganje (preskrbovanje, oskrba) z živežem, res militaris C. ali bellica Ci. bojevanje, vojskovanje, res navalis L. pomorstvo, mornarstvo, res rustica Col. ali res rusticae Ci. poljedelstvo, kmetijstvo, kmetovanje, res urbana Ci. civilno poslovanje, mirovni opravek, opravek v miru, res divina Kom., N., V. in pl. res divinae Ci. žrtvovanje; v pl. tudi verske zadeve, verstvo: C. —

II. splošno

1. reč, stvar, zadeva, predmet: res, quae numquam fuerunt, ut Scylla Ci., divinae humanaequae Ci., ignorantia bonarum rerum N. dobrih stvari = oblizkov, poslastic, natura rerum Ci. = narava, priroda, svet, caput rerum (glavno mesto sveta) urbs Romana O., rerum repertor V. stvarnik sveta; poseb. pogosto gen. rerum: abdita, ficta rerum H. = abditae, fictae res skrivnosti, izmišljotine; rerum (pleonast.): timeo, quid rerum gesserim Pl., quid rerum geritis Pl., Cat.; tako se z rerum okrepi superl.: maxima rerum Roma V. največje (na svetu, gr. τῶν ὄντων), rerum pulcherrima, Roma V. najlepši, pulcherrima rerum eloquentia Q., vēnit vilissima rerum hic, aqua H., pulcherrime rerum, maxime rerum H. ljubi moj, moje vse; pesn.: fessi rerum V. od trpljenja utrujeni.

2. reč, stvar, zadeva, predmet = determinativni zaimek nekaj, kaj, to, da se obnovi oz. prikliče v spomin
a) kaka predhodna beseda: vinum ad se importari non sinunt, quod eā re (= vino) … homines effeminari arbitrantur T., multae artes … quibus rebus exculta est hominum vita Ci.
b) kak predhoden pojem: claudus fuit altero pede: quae res (= id, quod to, kar = in to = in ta hiba) aliquid afferebat deformitatis N., quae res ei maturavit mortem N. ta stvar pa = to pa, Dion rem eo perduxit M. jo je prignal do tega, res una solaque H. eno edino (sredstvo); tako lat. redno opisuje neutr. subst. adj. in pron. v tistih (odvisnih) sklonih, v katerih bi se ne ločila od moškega spola, npr. nihil, nullius rei, nulli rei, nullā re; id, eius rei, ei rei, ea re (aliquis, hoc idem itd.); še zlasti v pl. multa, multarum rerum, multis ali bis rebus (dat. in abl.); včasih tudi v acc.: multas res novas (= multa nova) in edictum addidit N. veliko novega. Zato subst. res v takih zvezah nav. ne slovenimo, ampak ga večinoma nadomeščamo z neutr. ob njem stoječega prilastka, npr.: ea res to, de eā re o tem, nulla res nič, utraque res oboje, multae res mnogo, veliko, his (quibus) rebus s tem, od tod, zato, tako, in omnibus rebus v vsem itd., suis rebus consulere N. za svoje (za sebe samega, zase) skrbeti; prim. res cibi = cibus Ph., res Veneris ali res Venereae Ci. = Venus užitek ljubezni, ljubezen.

3. (kolekt.) stvar, stanje, položaj, okoliščine, razmere: auctoritas … adhibeatur ad monendum non modo aperte, sed etiam acriter, si res postulabit Ci., res autem haec est Ci. stvar je pa ta(ka), e re natā Ter. = pro re natā Ci. ali samo pro re L. po okoliščinah, kakor nanesejo okoliščine, glede na okoliščine, in omnibus rebus (v vseh položajih) singulari fuit industriā N., tanta rerum commutatio N. sprememba (obrat) razmer, id ex rebus et temporibus indicari potest N. po časovnih razmerah, glede na časovne razmere, res bene (male) se habet Ci. razmere dobro (slabo) kažejo, dobro je (kaže), slabo je (kaže), res ita se habet Ci. stvar je taka, tako je to; poseb. res adversae neugodne razmere = nesreča, res secundae ugodne razmere = sreča; pesn.: res dubiae V. nevaren položaj, res laetae V., rerum fiducia V. prepričanost, zaupanje v srečo, cardo rerum V. „obratišče“, prelomnica, mejnik usode, res egenae V. nesreča, beda, sunt lacrimae rerum V. za nesrečo, imperitus rerum Ci. razmer, res in suspicionem venit Ci. dvomi se, res in opinione est Ci. misli se, novis rebus (novotarije, državni prevrat) studere Ci., Atheniensium rebus studere N. biti atenskega mišljenja, biti na atenski strani, simpatizirati (držati) z Atenci, rebus Gallicis favere C. biti naklonjen Galcem, podpirati Galce. —

III. (s posebnim poudarkom dejanstvenosti)

1. delo, dejanje, čin: magnas res mari gessit N., conclamant se ituros: clamoremque res est secuta L., res dicta secuta est O. rečeno storjeno, aut consilio aut re iuro Ter., tantarum rerum gloria V., rebus spectata iuventus V. v dejanju (dejanjih, dejansko) preizkušena; poseb. pogosto: res gerere, rem gerere (bene, male) Ci. idr. kako nakano (namero, načrt) izvesti (dognati); occ. (o poveljniku): re bene, male gesta N., C. po srečni, po nesrečni bitki (vojni), arma ante rem nitentia L. pred bojem; zelo pogosto: res gestae dejanja, auctor rerum L. izvrševalec (prim. gerō).

2. dogodek, prigoda, zgoda, dogodivščina, pripetljaj, pripetek, prikazen, pojav, fenomen: res magna L. pomemben dogodek, res nova N., V. idr. pojav, prosperae inopinataeque res N., res dura et regni novitas me talia cogunt V.; occ. res veteres Ci. stari vek, zgodovina, povest(nica): res Italicae N.; v pl.: res populi Romani perscribere L., rerum scriptor L. zgodovinar, zgodovinopisec, povestničar, povestničnik.

3. dejanska stvar, dejstvo: satis est unam rem exempli gratiā proferre N., sine nominibus res notavit N., rerum exempla N. značilna dejstva; occ.: vana missa est vox auguris: exitus illam resque (uspeh) probat O., servus, ut res ipsa declaravit, frugi atque integer Ci.; abstr. dejanstvenost, dejanskost, dejanstvo, resničnost, stvarnost, bitnost, bistvo, bit, vsebina, resnica (poseb. pogosto v naspr. z verbum, vocabulum, nomen idr.): rem opinor spectari, non verbā Ci., causam apud Philippum regem verbo (le po imenu), re ipsā quidem (v resnici pa) apud Polyperchontem iussus est dicere N., populi nomine, re autem verā sceleratissimo latrocinio Ci., res atque veritas ipsa Ci. prava pravcata resnica, rem ipsam putasti Ter. pravo si pogodil, re verā Ci., H., N. = re ipsā Ter., N., Ci. (za)res, resnično, v resnici, res est Pl. res je (to) tako, ut res erat S. kakor je bilo v resnici, hoc (id), quod res est Kom. kakor je v resnici; tudi samo: quod res est Ci. ep., positum esse in re Ci. res biti, quid in re sit Ci. kaj je res; gl. tudi reāpse.

Opomba: Gen. in dat. sg. rēī: Lucr., gen. sg. rei enozložen na koncu verza: Lucr.

re-spondeō -ēre -spondī -spōnsum (re in spondēre)

1. proti (v zameno) obljubiti (obljubljati), obetati, zagotoviti (zagotavljati), prepričati (prepričevati): par pari respondes dicto Pl., par pari respondeatur Ci. ep.

2. odgovoriti (odgovarjati), ustno: tibi non rescribam, sed respondeam Sen. ph., potem sploh ustno ali pis(me)no odgovoriti (odgovarjati), reči, deti, dejati v odgovor, odvrniti kaj, komu, kaj na kaj: epistulae Ci., brevi litteris alicuius Ci., adversario Q., alicui ad rogatum Ci., respondere contra aliquid Ci., adversus haec in hanc sententiam L., videas, quid respondeat Ci.; impers.: non est respondendum ad omnia Ci.; dopolnilo z de: quid de illis respondeat Ci.; z neodvisnim govorom: respondeo: „At ego omnino non fui“ Ci.; z odvisnim vprašanjem: nisi respondisset, quid facturus esset Ci.; z ACI: Plin., Iust., S. idr., respondit istum ad se misisse Ci.; z obj.: ne mihi verbum ullum respondeas Ci.; pesn.: non canimus surdis, respondent omnia silvae V. odgovarjajo = se oglašajo v odgovor, odmevajo v odgovor, se odzivajo = saxa respondent voci Ci. = respondent flebile ripae O.; occ.
a) (o preročišču in svečenikih) odgovoriti (odgovarjati), dati (dajati) odgovor, (na)svetovati, da(ja)ti nasvet: Ci., S., L., T. idr., Pythia respondit, ut moenibus ligneis se munirent N., consuli (h)arioli … responderunt Iust., comitibus suis responsum (sc. ab antistitibus), ut Alexandrum pro deo … colerent Iust.; pass.: respondetur (responsum est) alicui dati = kdo dobi (je dobil) odgovor.
b) (o pravnikih, sodnikih) sprašujočim za nasvet ali prosečim sodni odlok (sodno razlago) dati (dajati) pravni odgovor (pravne odgovore), dati (dajati) pravni (na)svet (pravne nasvete), (na)svetovati: urbana militia respondendi Ci., respondere ius ali de iure Ci. da(ja)ti pravne nasvete (odloke), facultas iuris respondendi Ci. soditi, razsojati, ad ius respondendum Ci. da bi delil pravico, da bi sodil (razsojal), criminibus respondere Ci. odgovoriti (odgovarjati) na obtožbe = braniti se pred obtožbami; pesn.: seu civica iura respondes H.
c) ob prebranju (ob klicanju) svojega imena odgovoriti: „Tukaj!“ = odzvati (odzivati) se, oglasiti (oglašati) se, javiti (javljati) se, prijaviti (prijavljati) se, (osebno) priti (prihajati) kam, biti kje navzoč (prisoten) (o obtožencih): opinio erat C. Verrem alterā actione responsurum non esse neque ad iudicium affuturum Ci., nemo Epaminondam responsurum putabat N. da se bo prišel zagovarjat, da se bo zagovarjal, non respondebant, quorum nomina delata erant L., respondere vadato H. davši poroštvo, respondere per procuratorem Icti. svojo pravdo prepustiti pravnemu zastopniku, pravniku zaupati zastopstvo v svoji pravdi, pravdati se po pravnem zastopniku; o vojakih: virgis caesi, qui ad nomina non respondissent L., ad delectum non respondere Icti. ne priti na nabor; pren.: respondesne suo nomine? H. ali zadeva to tebe? (dobesedno: ali se oglašaš sam zase?, ali odgovarjaš v svojem imenu? = ali si smeš lastiti to slavo?, ali smeš misliti, da gre tebi ta slava?), pedes respondere non vocatos Ci. so pripravljene, verba respondebunt Q. bodo na voljo (razpolago).
d) v cesarski dobi libellis respondens Amm. = magister libellorum.

3. metaf.
a) odgovarjati, ujemati se, biti podoben (naličen), biti prikladen, skladati se, ustrezati: Sen. ph., verba verbis respondeant Ci., is mensis Iunio respondet Cu., dictis matris cetera respondent V., fructu non respondente labori O., eventus ad spem respondit L., respondere patri Ci., porticus, quae Palatio respondeat Ci. ki bi bilo podobno palatinskemu (stebrišču), ki bi bilo inačica palatinskega stebrišča, rhetoricam respondere ex altera parte dialecticae Ci. da je inačica (= gr. ἀντίστροφον εἶναι), da je stranski del, vires veteres mihi non respondent in carmina O. starih moči za pesmi ni več, quia verba raro respondeant Q. se redko prilegajo; occ. po jakosti, vrednosti odgovarjati, ustrezati, moči (lahko) se meriti, biti kos: urbes coloniarum ac municipiorum respondebunt Catilinae tumulis silvestribus Ci., arma Caesaris lacertis non responsura H., orationi illorum respondere Ci.; v obscenem pomenu: mulieribus respondere Pl. ženske zadovoljevati.
b) pričakovanju odgovoriti (odgovarjati) = izpolniti (izpolnjevati) pričakovanje, pomagati, prileči (prilegati) se, prijati: prout experimenta cuique responderant Cels., feminae quibus sanguis per menstrua non respondet Cels. ne teče, kot bi morala, quae varie responderunt Cels. sredstva, ki so včasih pomagala, včasih ne.
c) pojaviti (pojavljati) se ob svojem času: podagra ad tempus respondet Sen. ph.
d) nesti (nositi), prinesti (prinašati), da(ja)ti, roditi (rojevati), obroditi: frumenta cum quarto responderunt Col. četverno, vitis non respondet Col., metalla plenius responsura Sen. ph.
e) odgovoriti (odgovarjati) = vrniti (vračati): amori amore Ci., liberalitati Ci., coniunx illi respondet curis V. deli z njo skrbi.
f) na dolžnost, obet, obljubo odgovoriti (odgovarjati), dolžnost, obet, obljubo poplačati (poplačevati), poravna(va)ti, izpolniti (izpolnjevati): ad tempus respondere Ci., ad reliqua Q. poplačati ostanek, poravnati račun, nominibus respondere Sen. ph.
g) po legi, položaju „odgovarjati“, ležati nasproti čemu, biti čemu nasproti: contra respondet … Gnosia tellus V.
i) pripadati komu, čemu, biti čigav, biti last (v lasti) koga: cui rei publicae vicus ille respondet Ulp. (Dig.).
h) obnesti se, ujeti se, izpolniti se, dopolniti se, uresničiti se: quod si respondet Cels., coniectura respondet Cels. Od tod subst. pt. pf. respōnsum -ī, n, gl. respōnsum.

restaurant [rɛstɔrɑ̃] masculin restavracija, boljša gostilna; menza

restaurant d'autoroute restavracija ob avtostradi
restaurant communautaire ljudska restavracija (kuhinja), ljudska menza
restaurant populaire, à bon marché ljudska, cenena restavracija
restaurant (à) libre service samopostrežna restavracija
restaurant universitaire študentovska menza
restaurant de l'usine menza v tovarni
habitué masculin du restaurant stalni gost v restavraciji
hôtel-restaurant masculin hotel z restavracijo
manger au restaurant jesti, hraniti se v restavraciji

retenir* [rətnir] verbe transitif zadrž(ev)ati, pridržati; ne izpustiti iz rok, brzdati (jezo); pomiriti (osebo); obdržati v spominu, zapomniti si; rezervirati (si); commerce odtegniti (sur od); juridique izjaviti se za pristojnega; verbe intransitif, familier zadrževati naravno potrebo

se retenir obdržati se, obstati, oprijeti se (à za); obvladati se, zadržati se
je ne vous retiens pas ne zadržujem vas, pojdite, če hočete
je retiens difficilement les dates datume si težkó zapomnim
retenez bien ceci dobro si to zapomnite!
je le retiendrai zapomnil si ga bom!
retenir l'attention, le regard pritegniti pozornost, pogled nase
retenir ses cheveux par un ruban pritrditi si lase s trakom
retenir sa langue brzdati svoj jezik
retenir au lit (figuré) prikleniti na posteljo
retenir ses larmes, sa colère zadrževati solze, požreti jezo
retenir une place, une chambre rezervirati sedež, sobo
retenir quelqu'un comme otage (ob)držati koga kot talca
retenir son souffle, son haleine zadržati (trenutno) dih, sapo
je ne sais ce qui me retient ne vem, kaj me pri tem ovira, drži nazaj
retenir telle somme pour la Sécurité sociale, pour la retraite odtegniti neko vsoto za socialno zavarovanje, za pokojnino
bien qu'il soit un bon skieur, il avait du mal à se retenir dans la descente čeprav je dober smučar, se je le s težavo obdržal na nogah pri spustu
elle se retient pour ne pas pleurer ona zadržuje jok, solze

Retina -ae, f Rétina, majhen trg v Kampaniji ob Vezuvu (zdaj Resina): Plin. iun.

retirada ženski spol umik(anje); vojska mirozov; umik

de retirada na poti nazaj, ob vračanju
retirada de un socio (trg) izstop družabnika
tocar la retirada (voj) k umiku trobiti

retour [rətur] masculin vrnitev, povratek; povračilo; commerce vrnitev (pošiljke); nenadna in popolna sprememba (mnenja, položaja)

à mon retour ob moji vrnitvi
en retour de (kot povračilo, v zameno)za
par retour du courrier z obratno pošto
sans retour védno, nepovračljivo
sur le retour na povratnem potovanju, letu, vožnji; figuré na pragu starosti
avec prière de, retour s prošnjo za vrnitev
retour à l'envoyeur! nazaj pošiljatelju!
retour de jeunesse druga mladost
retour d'une lettre vrnitev pisma
retour offensif (militaire) protiofenziva
retour de l'opinion obrat v javnem mnenju
retour de flamme (figuré) odboj dejanja, usmerjenega proti komu, a se le-to obrne proti povzročitelju
retour sur soi-même premišljevanje o svojem preteklem življenju, o svojem vedenju
retour de conscience očitki vesti
retour de bâton spretno dobljen, a nedovoljen dobiček
retours pluriel de la fortune spremembe v življenju, udarci usode
âge masculin de retour kritična doba pri ženski (ko preneha menstruacija)
billet masculin d'aller et retour, un aller et retour povratna vozovnica
frais masculin pluriel de retour stroški za vrnitev
un vieux cheval de retour (figuré) že večkrat za isti prestopek kaznovani obtoženec
match masculin retour dans un championnat povratna prvenstvena tekma
avoir de, fâcheux retours biti muhast, čudaški, čuden
il n'y a point de retour avec lui on je nespravljiv, ne pozna pobotanja, pomirjenja
donner de retour nazaj dati (denar)
être de retour vrniti se, vračati se, biti na povratku
de retour chez moi, j'ai trouvé votre lettre ko sem se vrnil domov, sem našel vaše pismo
être sur le retour, sur son retour pripravljati se na vrnitev domov, figuré biti na pragu starosti
étre sur le retour de l'âge začeti se starati
l'amitié demande du retour prijateljstvo je treba vračati s prijateljstvom
payer de retour vračati (čustvo)
payer de retour quelqu'un napraviti komu (proti)uslugo
prendre un aller et retour (familier) kupiti povratno vozovnico
répondre par retour du courrier odgovoriti z obratno pošto
à beau jeu, beau retour (proverbe) kakor ti meni, tako jaz tebi

retranchement [rətrɑ̃šmɑ̃] masculin zmanjšanje, omejitev, ukinitev; črtanje; vieilli odrezanje (du bois superflu odvečnega lesa); militaire okop; obrambno sredstvo

attaquer, poursuivre quelqu'un dans ses (derniers) retranchements silovito koga napadati, figuré ob zid ga pritisniti, skušati streti njegov odpor

retrō-gradior -gradī -gressus sum (retrō in gradī) nazaj (vzvratno) hoditi, nazaj (vzvratno) iti: ab his retrogradiuntur ad solem Plin., labrum ei superius praegrande; ob id retrograditur in pascendo Plin., verecunde retrogradiens et pectus ostentans Amm., ne retrogradiens resumeret vires Amm., ipse etiam Iuppiter paululum retrogressus sub immensi nitoris lumine caligavit M., tunc enim, cum retrograditur, ultra anni circulum tardior collustrat orbem M., sed cursus diversitatem altitudinisque, causas consistendi retrogradiendique atque incedendi omnibus supra dictis importat radius Solis affulgens M.

return¹ [ritə́:n]

1. samostalnik
vrnitev, povratek; povrnitev, ponovitev (bolezni), recidiva; povračilo, plačilo; povratna pošiljka, povraten prevoz, povratna vozovnica; vrnitev ali vračanje denarja, odškodnina, nadomestilo; (uradno) sporočilo, objava vest
množina statistični podatki, izkazi, rezultati
parlament objava rezultatov volitev, parlamentarne volitve; (redko) odgovor
(često množina) dohodek, zaslužek
množina, trgovina prodaja, (denarni) promet; iztržek, izkupiček, dobiček; vrnjeno blago, uporabljena embalaža
arhitektura izbočina na pročelju, štrleč vogal, krilo hiše; (mečevanje, tenis) povratni udarec, odboj žoge
množina slab tobak za pipo

by return of post (mail) z obratno pošto
in return for kot povračilo, nadomestilo za
on my return ob moji vrnitvi
without return brezplačno, zastonj
annual return letno poročilo
delivery by return neodložljiva izročitev, predaja
early (quick) return trgovina hitra prodaja
a return ticket to London povratna vozovnica za London
income-tax return prijava dohodkov
a return of influenza medicina ponovitev gripe
many happy returns of the day (želim vam) vse najboljše za rojstni dan
official returns uradne številke, uradni statistični podatki
on sale or return trgovina v komisiji
goods on sale or return komisijsko blago
to bring (to yield) a return prinašati korist, obrestovati se, rentirati se
what did he get in return for his kindness? s čim mu je bila povrnjena njegova prijaznost?
to make good returns trgovina dobro, dobičkonosno iti v prodajo
to make no return for ne povrniti (česa), ne se izkazati hvaležnega
to owe s.o. a return biti komu dolžan povračilo
he secured his return for this constituency zagotovil si je izvolitev v tem volilnem okrožju
to take a return ticket to Leeds kupiti, vzeti povratno vozovnico za Leeds

2. pridevnik
povraten

return copies (knjigotrštvo) remitenda
return journey povratno potovanje
return match povratna tekma
return ticket povratna vozovnica

return² [ritə́:n]

1. neprehodni glagol
vrniti se; ponovno se pripetiti (zgoditi, nastopiti); ponovno priti; spremeniti se

a returned emigrant (izseljenec) povratnik
return to our muttons! vrnimo se -- po digresiji -- k (pravemu) predmetu diskusije!
to return to health ozdraveti
to return to a position vrniti se na (službeno) mesto
to return to dust spremeniti se v prah
to return with one's shield or upon it figurativno vrniti se ali mrtev ali kot zmagovalec

2. prehodni glagol
vrniti, nazaj dati, poslati nazaj; odražati, odbijati; odbiti nazaj, vrniti (žogo); vrniti (pozdrav, obisk itd.), ponovno plačati, vrniti (milo za drago); dajati, prinašati (dobiček); (uradno) proglasiti, prijaviti, (uradno) javiti, objaviti
pravno izreči sodbo; glasovati, dati glas; voliti (poslanca); (večinoma v pasivu) oceniti, obvestiti

the assets were returned at l00 pounds aktiva so bila ocenjena na 100 funtov
to be returned guilty biti proglašen za krivega
to be returned unfit for work biti proglašen za nesposobnega za delo
he was returned by his former constituency izvolilo ga je njegovo prejšnje volilno okrožje
to return account dati (ob)račun
to return good for evil vrniti dobro za slabo
he returned his income at 3000 pounds prijavil je svoj dohodek v znesku 3000 funtov
to return interest, a profit dajati, prinašati obresti, dobiček
to return one's lead (kartanje) vrniti barvo, odgovoriti na barvo
to return like for like vrniti milo za drago, šilo za ognjilo
to return a list of jurors objaviti seznam porotnikov
to return the results of an election uradno objaviti (ugotoviti) rezultate volitev
to return a salute vrniti pozdrav, odzdraviti
to return a visit vrniti obisk
to return a verdict proglasiti sodbo
to return thanks zahvaliti se (nazaj)
to return a warrant (to the judge) (sodniku) vrniti zaporno povelje (s protokolom)

Reudīgnī -ōrum, m Revdígni, svebsko pleme, ki je živelo ob desnem bregu Spodnje Labe na današnjem Meklenburškem in Južnem Holštajnskem: T.

reus, -i, m in rea -ae, f (iz *rēi̯os, prvotnega gen. k subst. rēs = pravda, sodni proces; reus, rea bi torej pomenilo „udeležen(a) v pravdi, sodnem procesu“: reos … appello non eos modo, qui arguuntur, sed omnes, quorum de re disceptatur; sic enim olim loquebantur Ci. „sodne pravdne stranke“, reos appello quorum res est Ci.)

1. zatožen (obtožen), zatožena (obtožena), kot subst. (ob)toženec, (ob)toženka, zatoženec, zatoženka: tota rea citaretur Etruria Ci., quod sacra violasset (sc. eum) reum fecerunt N. so ga obtožili, reus ad populum (pri komicijih) L., aliquem reum facere Ci. idr. ali agere O., L. pod obtožbo (tožbo) da(ja)ti, tožiti, obtožiti, zatožiti, pozvati (pozivati), (po)klicati pred sodišče; pass. reum fieri Ci. ali agi Cu. biti dan pod obtožbo, biti (ob)tožen, biti v sodnem postopku, ut socrus rea ne fiet Ci., reum peragere L., T. tožbo gnati naprej (do konca), speljati do konca, receptus reus, neque peractus T. a tožbe zoper njega niso gnali naprej, niso speljati (pripeljali) do konca, et peragar populi publicus ore reus O. in ljudstvo me bo spoznalo za popolnoma krivega, nemo est reus legibus illis Ci. nihče ni pod obtožbo; z gen. criminis, redkeje z de in abl.: se eius delicti facturum reum N. da bo dan pod obtožbo zaradi … , da bo (ob)tožen zaradi … , reus facinoris T. obtožen zločina, parricidii reus Ci., aliquem agere reum legum spretarum O., aliquem incesti reum agere Vell., postulare aliquem reum impietatis Plin. iun., qui est de vi reus Ci.; kot subst.: reus hoc nunc primum audit ab accusatore Ci., aliquem referre in reos Ci. (o pretorju) vpisati med obtožence (v imenikih obtožencev), naspr.: aliquem ex reis eximere Ci. izbrisati iz števila (imenika) obtožencev; metaf. tudi izvensodno: reus fortunae L. kriv nesreče, reus in secreto agebatur Cu. skrivoma so ga očrnili, reus belli, pacis L. okrivljen zaradi, reus culpae alienae L., communis culpae cur reus unus agor? Pr., quid fiet sonti, cum rea laudis agar O., egit me ore silente reum O., iudex reusque ad eam rem Pl., aliquem reum pro se constituere Icti. postaviti koga namesto sebe kot dolžnika (glede dolga).

2. meton. dolžen (dolžan) kaj storiti, obvezan kaj storiti, vezan na kaj: satis dandi Icti., votis Icti., suae partis tutandae L. odgovoren; od tod voti reus V. držan, dolžan (po izvršeni želji) izpolniti obljubo.

réveil [revɛj] masculin zbujenje; prebujenje (tudi figuré); militaire budnica; budilka

réveil de la nature, d'un peuple prebujenje narave, nekega naroda
battre, sonner le réveil bobnati, trobiti budnico
mettre le réveil à six heures naravnati budilko za ob šestih