Franja

gròb tombe ženski spol , fosse ženski spol , (grobnica) tombeau moški spol

množičen grob fosse commune
(religija) božji grob le saint sépulcre
grob Neznanega vojaka la tombe du Soldat inconnu
lasten grob si kopati causer sa propre ruine
molčati kot grob être muet comme la tombe
obračati se v grobu (figurativno) se retourner dans la tombe
stati z eno nogo v grobu avoir un pied dans la tombe
nesti skrivnost s seboj v grob emporter un secret dans la tombe

Groenland, le [grɔɛ̃lɑ̃, grɔɛnlɑ̃d] Grenlandija

g Groenland ais, e grenlandski

gronder [grɔ̃de] verbe intransitif renčati; brundati (medved); godrnjati; bobneti; zabavljati, groziti; verbe transitif ozmerjati, grajati, (po)karati

le tonnerre gronde grom bobni
le conflit gronde konflikt grozi

gros, se [gro, s] adjectif debel, korpulenten; velik, težak; grob, surov; važen; adverbe veliko, debelo

gros bagage masculin težka prtljaga
grose artillerie težko topništvo
grose affaire velika, važna kupčija
grose besogne glavno delo
gros bonnet, gros légume masculin (figuré, familier) velika, visoka živina
gros buveur, fumeur, mangeur velik pivec, kadilec, jedec
une grose femme debela ženska
une femme grose noseča ženska
elle est grose de cinq mois (ona) je v petem mesec nosečnosti
gros gibier velika divjad
gros industriel veleindustrijec
gros commerçant veletrgovec
Gros-Jean ubožec, revček, trpin; pavliha
grose fièvre huda vročica
gros lot glavni dobitek
la mer est grose morje je razburkano
gros rire bučen smeh
gros rhume hud nahod, hud prehlad
gros pain domač kruh
gros mots masculin pluriel, groses paroles féminin pluriel hude žaljivke, psovke
grose rivière narasla reka
grose plaisanterie groba, surova šala
gros temps viharno vreme (na morju)
de gros soucis masculin pluriel hude skrbi
les gros travaux masculin pluriel surova, glavna dela (pri stavbi)
yeux masculin pluriel gros de larmes, de sommeil objokane oči, od spanca zabuhle oči
gros de conséquence težkih posledic
j'ai le cœur gros težko mi je pri srcu, žalosten sem
il a les yeux gros na jok mu gre
avoir un gros nez imeti nos ko kumaro
en avoir gros sur le cœur imeti mnogo jeze, skrbi itd.
battre de la grose caisse tolči, razbijati po veliki pavki
coûter gros drago stati
devenir gros rediti se
dire à quelqu'un des groses vérités komu odkrito svoje povedati
écrire gros pisati z debelimi, velikimi črkami
être Gros-Jean comme avant nič se ne spametovati
faire le gros dos hrbet ukriviti (mačka), figuré prsiti se, bahati se, postavljati se
gagner, parier, risquer gros veliko zaslužiti, staviti, tvegati
faire les gros yeux preteče gledati
jouer gros jeu igrati veliko igro, figuré mnogo tvegati
il y a gros à parier que ... stavim 100 proti l, da ...

gros [gro] masculin debeluhar; familier bogat, vpliven človek; (= commerce masculin de gros) trgovina na debelo

entreprise féminin; prix masculin de gros grosistično podjetje, grosistična cena
négociant masculin de gros trgovec na debelo, grosist
en gros (commerce) na debelo; v pisavi z velikimi črkami; figuré v grobih potezah, v obrisu
tout en gros v celem, v celoti
au gros d'hiver sredi zime
achat masculin, acheter en gros nakup, kupiti na debelo
vente féminin; vendre en gros prodaja, prodati na debelo
faire le gros et le détail kupovati in prodajati na debelo in na drobno

grós (12 ducatov) grosse ženski spol , douze douzaines ; (izgovorjava gró) (glavni del) gros moški spol

gros armade le gros de l'armée

grossièrement [-sjɛrmɑ̃] adverbe surovo, grobó; v grobem, sumarno

voilà grossièrement le sujet de son livre to je v grobem, sumarno predmet njegove knjige
répondre grossièrement surovo odgovoriti
se tromper grossièrement grobó, hudó se (z)motiti

grossir [grosir] verbe transitif odebeliti, okrepiti, povečati; pretiravati; verbe intransitif (z)rediti se, odebeliti se; naraščati, narasti

grossir sa voix povzdigniti svoj glas
la fonte des neiges grossit les fleuves topljenje snega povzroča naraščanje rek
les fleuves grossissent reke naraščajo
la mer grossit morje postaja razburkano
vous avez grossi zredili ste se
mes économies ont grossi moji prihranki so se povečali
le microscope grossit 500 fois mikroskop poveča 500-krat
les journaux grossissent l'affaire časniki napihujejo zadevo
son imagination a grossi le danger, les difficultés njegova domišljija je povečala, pretiravala nevarnost, težave
se grossir narasti
se grossir quelque chose nekaj si večje predstavljati

grossissement [-sismɑ̃] masculin povečanje, naraščanje; debelenje

grossissement d'un microscope povečanje z mikroskopom
suivre un régime alimentaire contre le grossissement držati se diete proti debelenju

gròš (nekdaj) pièce ženski spol de cinq kreutzers ; (denar) sou(s) moški spol, (množina) ; (v Avstriji) Groschen moški spol

to ni vredno počenega groša cela ne vaut pas quatre sous (ali pas un radis)
ne imeti groša v žepu ne pas avoir le sou

grōtta f

1. jama:
le grotte di Postumia Postojnska jama

2. severnoital. nareč. vinotoč

grózdje raisin moški spol

namizno grozdje raisin(s) de table
belo, črno grozdje raisin blanc, noir
zoologija morsko grozdje raisins de mer, œufs de seiche (ali de poulpe)
suho grozdje raisins secs (ali de Corinthe)
trgati grozdje cueillir le raisin, vendanger

grozíti amenazar; ser inminente

groziti z vojno amenazar con la guerra
nevihta (dež) grozi amenaza tempestad (lluvia)
hiši grozi zrušitev la casa amenaza ruina
groziti komu s smrtjo amenazar a alg de muerte
on še ne ve, kaj mu grozi todavía no sabe lo que le aguarda

grozôta (-e)

A) f atrocità, orrore:
vojne grozote le atrocità della guerra

B) adv. (izraža zgražanje, ogorčenje) terribile, vergognoso:
grozota, kaj počne današnja mladina è vergognoso quello che fanno i giovani d'oggi

gruccia f (pl. -ce)

1. bergla:
camminare con le grucce hoditi z berglami
essere sulle grucce pren. biti v kaši
argomenti che si tengono sulle grucce pren. argumenti na trhlih nogah

2. obešalnik

grue [grü] féminin, zoologie žerjav; technique dvigalo, žerjav; populaire vlačuga, cipa, pocestnica

grue montée sur rails na tračnicah postavljen žerjav
grue tournante, pivotante vrtljiv žerjav
grue à grappin, grue à benne preneuse kopalni bager
grue de chantier, de port žerjav na gradbišču, v pristanišču
grue flottante plavajoči žerjav
grue locomobile roulante tekoči žerjav
cou masculin de grue dolg vrat
faire le pied de grue dolgo čakati na istem mestu

guardare

A) v. tr. (pres. guardo)

1. gledati:
guardare di traverso, storto, in cagnesco gledati postrani, sovražno
guardare di buon occhio prijazno, naklonjeno gledati
guardare di mal occhio gledati nenaklonjeno, sovražno
guardare con la coda dell'occhio gledati s kotičkom očesa, kradoma gledati
non guardare in faccia qcn. pren. delati se, kot da koga ne poznaš, gledati mimo koga
non guardare in faccia a nessuno pren. ne pogledati ne levo ne desno, ravnati odločno, nepristransko
guarda! guarda! glej, glej!
guarda che roba! glej no, kaj takega! (izraz presenečenja, razočaranja)
stare a guardare samo stati in gledati, neprizadeto gledati
che state a guardare? kaj pa vi stojite in gledate?

2. pazljivo gledati, opazovati:
guardare per il sottile biti malenkosten, dlakocepski

3. paziti (na), varovati, braniti:
Dio me ne guardi! bog me tega obvaruj
guardare a vista qcn. ne puščati koga izpred oči

B) v. intr.

1. gledati, paziti (na):
guardare ai fatti propri brigati se zase, za svoje zadeve

2. gledati, paziti, potruditi se:
guarda di studiare glej, da se boš učil

3. gledati proti, biti obrnjen proti:
le finestre guardano sulla piazza okna gledajo na trg

C) ➞ guardarsi v. rifl. (pres. mi guardo)

1. gledati se:
guardarsi allo specchio gledati se v zrcalu

2. vzdržati se, varovati se:
guardati dal ripetere simili calunnie glej, da ne boš ponavljal takih obrekovanj
guardati dalle lusinghe degli adulatori varuj se laskanja prilizovalcev
guardarsi ai fianchi pren. varovati si hrbet

3.
si guardano teneramente negli occhi nežno si gledata v oči
stare a guardarsi pren. stati križemrok
non guardarsi più pren. nič več se ne pogledati

guardarropía ženski spol gledališka zaloga oblek; garderoba, shramba za obleke

de guardarropía lažniv, nepravi, le navidezen

gubernāculum, pesn. sinkop. gubernāclum -ī, n (gubernāre)

1. krmilo: LUCR., VAL. MAX., CU., SUET., AP., VULG. idr. naufragus ad gubernaculum accessit CI., ipse gubernaclo rector subit V., alicui gubernacula eripere SEN. PH. (o morskem valu), navi utrimque gubernacula adponere T., gubernacula retorquere PLIN. IUN. nazaj (k bregu) obrniti ladjo, (po)vrniti se.

2. metaf. krmilo državne ladje (države) = vodstvo, uprava, vlada(nje), vladarstvo; klas. le v pl.: Q. CI. AP. CI. EP., FL., VOP. idr. senatum a gubernaculis deicere, populum e navi deturbare CI., cum cogar exire de navi non abiectis, sed ereptis gubernaculis CI., accedere ad rei publ. gubernacula CI., L., ad gubernacula rei publ. sedere CI., L., ereptis senatui gubernaculis CI., gubernacula imperii sui e manibus abicere VAL. MAX., aliquem admovere ad rei publ. gubernacula PLIN. IUN.; o drugih (nedržavnih) razmerah: arteriarum pulsus ... observatione crebri aut languidi ictus gubernacula vitae temperant PLIN. določajo življenju smer; redko in le poklas. v sg.: exercitus non habilis gubernaculo VELL. ki se ne pusti zlahka obvladovati, ki mu ni lahko poveljevati, gubernaculum rei publ. tenere LACT.

gubernum -ī, n (gubernāre) krmilo, le v pl.: LUC. AP. NON., LUCR.