Franja

familiāris -e, adv. familiāriter (familia)

1. spadajoč k hiši, hišen, domač: servus f. Pl., ante duos lares familiares Ci. pred podobo domačih larov, illi di penates ac familiares Ci.; pogosto res familiares Ci., N., S., Q., Suet. = copiae familiares L. premoženje, imetje, imetek: quis tam dissolutus in re familiari fuit Ci., lacunam rei familiaris explere Ci., res fam. principis in Asia T. cesarjeva zasebna posestva; toda: ab re familiari abesse L. od uprave premoženja; pl.: res familiares S. premoženjske zadeve, denarne zadeve; od tod: subst. familiāris -is m (prim. gr. οἰκέτης) sluga, služabnik, strežaj, strežnik: Pl., Sen. ph., Amm. cum quidam familiarium aquam feret L. eden izmed „domačih“, izmed družine (evfem. = sužnjev); familiare parricidium Acc. ap. Ci. rodbinski umor.

2.
a) spadajoč k rodbini (družini), rodbinski: ad iudicii moram familiaris (v družini) funeris excusatio quaerebatur Ci. domače (hišne) in rodbinske stvari (zadeve), familiares pecuniae T. premoženje (ces.) rodbine, cesarjevo osebno premoženje, f. pecunia Gell., medicus domesticus et familiaris Sen. ph.; z dat.: Cleomenem familiarissimum esse praetor Ci., familiarem (esse) Laelium Flacco viderunt Ci., factus es ei rursus familiaris Ci.; kot subst. m. zaupnik, prijatelj, z gen.: f. istius Roscii Ci. is Habiti familiarem Iunium esse dicebat Ci.; tudi v superl.: cum familiarissimis Caesaris est adaequatus L. Cornelius Ci. z najzaupnejšimi prijatelji; pogosto s svojilnimi zaimki: meus fam. A. Hirtius Ci. Crasso familiari illo tuo Ci. ut tui familiares dictitant Ci. tvoji najzaupnejši tovariši; tudi kot fem.: exclamat tua familiaris Ci. prijateljica.
b) (o stvareh) prijazen, prijateljski, domač, dobro znan, zaupen: Col., Ap., vultus Ci., Suet., sermones f. Ci., conlocutiones familiarissimae cum Trebonio Ci. ep., ut domus familiarissima esset senectuti Ci., iura f. L. pravice prijateljstva, aditus familiarior L., f. usus (občevanje) Cu., color miltaribus signis familiarior, luna terris familiarissimum sidus Plin., f. exempla verba Q., ista tibi familiariora fient Plin. iun.; pogosto adv.: Ter., Sen. ph., Q. familiariter loqui cum aliquo Pl., cum Naevio familiariter vexit Ci., ille Oppianico familiarissime usus est Ci. je bil z Opijanikom v prav prijateljskih odnosih, illo usus erat … familiariter N., familiarius vivere cum aliquo N., familiariter arridere L., amicitiā uti Q., scribere ad aliquem Suet., complecti aliquem f. Plin. iun., f. praenuntiare Iust.
c) occ. α) domač, domovinski, navaden, običajen: ars statuaria familiaris Italiae (v Italiji) Plin., familiarissimum hoc platanis Plin. to se najpogosteje zgodi platanam, quae (peregrina semina) minus sunt familiaria nostro solo quam vernacula Col. se manj prilegajo, alicui familiare est z inf. = v navadi koga je, navadno je komu, prišlo je komu v navado: Vell., Plin. iun., Vop. β) kot obr. t. t. vedeževalcev iz drobovja („drobogledcev“) familiaris pars „prijateljski“ (= ki pomeni domovino, državo) del drobovja (naspr. pars hostilis Lucan. „sovražni“ (= ki pomeni sovražnike) del drobovja): caput iecinoris a familiari parte caesum L. jetrna glava (= izrastek na desnem krilu jeter) je imela na prijateljskem delu zarezo; enako tudi fissum familiare Ci.

Familienanschluß, Familienanschluss, der, mit Familienanschluß kot član družine

famózen famous, famed, celebrated; extraordinary

kot pevec ni famózen he is not much of a singer, as a singer he's not up to much; (zloglasen) notorious, infamous, disreputable

famulus 3 služeč, služen: Venus f. O. služabnica kot ljubica, turba Tyros Sil.; pren.: toga Pomp. fr., aqua, vertex O., dextrae Lucan., artus Val. Fl., ripae Cl. Od tod subst.

1. famulus -ī, m sluga, služabnik, strežnik, strežaj človeka ali božanstva: Sen. tr., Val. Fl., Mart., Sil., heri et famuli Ci., nec rēfert dominosne illic famulosne requiras O., custos famulusque dei (= Silen) H., famuli (Vulcani) H. pomagači (= Kiklopi), famulus Dianae O. (= kalidonski merjasec, ker izvršuje Dianina povelja), famulus sacrorum O. služabnik (strežaj) pri žrtvovanju. Predklas. obl. famul -uli, m: Enn., Lucr. (osk. famel).

2. famula -ae, f služkinja, služabnica, strežnica: Lucr., Sen. tr., Lucan., Val. Fl., Iuv., famulas laboribus urguent O., immunes operum famulae dominaeque suorum O., me reginam vocas, sed ego me tuam famulam esse confiteor Cu.; pren.: virtus f. fortunae est Ci.

Opomba: Sinkop. gen. pl. famulûm: Val. Fl. Star. abl. pl. f. famulābus: Vulg., Aug.

fan|a ženski spol (-e …)
zbit kot turška fana hundemüde
nositi fano der erste/lauteste sein
| ➞ → prapor, ➞ → zastava

fána (-e) f pog. (zastava) bandiera:
biti zbit kot turška fana essere stanco morto
nositi fano primeggiare

fanciullo

A) m

1. otrok, deček:
fanciullo prodigio čudežni otrok

2. pren. naivnež, neizkušen človek, otrok:
comportarsi da fanciullo otročje se obnašati, vesti se kot otrok
eterno fanciullo večni otrok

B) agg.

1. otroški

2. ki je v povojih, ki šele nastaja, še neizoblikovan, nedozorel:
si tratta di una scienza fanciulla gre za znanost, ki je še v povojih

Fannius 3 Fánij(ev), ime rimskega plebejskega rodu. Poseb.

1. C. Fanius Gaj Fanij, tr. pl. l. 187 je bil za obsodbo L. Scipiona Azijskega: L.

2. C. Fann. Strabo Gaj Fanij Strabon, sin prejšnjega, je l. 161 predlagal zakon (lex Fannia) zoper potratnost: Gell., Macr.

3. C. Fann., sin prejšnjega, tr. pl. l. 142, konzul l. 122, govornik, nasprotnik G. Grakha.: Ci., Vell.

4. M. Fann. Mark F., eden izmed sodnikov v pravdi Seksta Roscija Amer.: Ci.

5. C. Fann., tr. pl. l. 58, Cezarjev nasprotnik: Ci.

6. nekega Fanija omenja kot nasprotnika svojih satir H.

7. C. Fann., ime dveh zgodovinopiscev; starejši je živel za časa Scipiona mlajšega (Emilijana): Ci., mlajši za časa Plinija: Plin. iun.; istoimenski stric prvega je bil govornik: Ci.

8. Fannia Fanija, Trazejeva in Arijina hči: Plin. iun. — Od tod adj. Fannianus 3 Fanijev, fanijevski: Ci. ep., Plin.

fant samostalnik
1. (moški; mladenič) ▸ fiú, legényKo spozna delovnega in postavnega fanta, je prepričana, da je pravi zanjo. ▸ Amikor megismer egy dolgos és jóképű fiút, biztos benne, hogy ő az igazi.Vsa dekleta so se zaljubila v tega simpatičnega fanta, lepila njegove posterje na stene, vreščala na njegovih koncertih … ▸ Az összes lány beleszeretett ebbe a helyes fiúba, kiragasztották a posztereit a falukra, sikoltoztak a koncertjein...V povprečju se v EU dekleta odselijo pri 25 letih, fantje pri 27. ▸ Az EU-ban a lányok átlagban 25, a fiúk pedig 27 éves korukban költöznek el.
Rad sem jo imel že kot mlad fant. ▸ Már fiatal fiúként is szerettem.

2. (otrok) ▸ fiúPopolnoma vseeno nama je bilo, ali bo fant ali punčka. ▸ Teljesen mindegy volt számunkra, hogy fiú vagy lány lesz.
Za primerjavo povejmo, da je bilo decembra lani v rejništvu 982 otrok, nekaj več deklet kot fantov. ▸ Összehasonlításképpen mondjuk el, hogy tavaly decemberben 982 gyermek élt nevelőszülőknél, valamivel több lány, mint fiú.
Doma imamo triletno deklico in šestletnega fanta. ▸ Otthon egy hároméves lányunk és egy hatéves fiunk van.

3. ponavadi v množini, lahko izraža pozitiven odnos (pripadnik skupine) ▸ fiú
Naši fantje pa so obe srečanji izgubili, čeprav je viden določen napredek pri nekaterih igralcih. ▸ A fiaink mindkét találkozót elveszítették, bár néhány játékosnál látszik némi javulás.
Po krajšem premoru se fantje na male zaslone vračajo z novim videospotom. ▸ Rövid kihagyás után a fiúk új videóklippel térnek vissza a telefonképernyőkre.
Najprej se bomo po moško pomerili na igrišču, potem pa bomo, upam, s fanti popili kakšno pivo. ▸ Először férfiasan megmérkőzünk a pályán, majd – remélem – megiszunk a fiúkkal egy-két sört.
Zelo nerad napovedujem izid tekme, toda našim navijačem lahko obljubim, da bodo dali fantje vse od sebe. ▸ Nem igazán szeretném megjósolni a mérkőzés kimenetelét, de azt megígérhetem a szurkolóinknak, hogy a fiúk a tőlük telhető legjobban fognak teljesíteni.

4. (partner) ▸ barát [partner] ▸ fiú [partner]Moj bivši fant se je namreč na žalost izkazal kot zelo nezanesljiv moški. ▸ A volt barátom ugyanis sajnos nagyon megbízhatatlan férfinak bizonyult.Pripovedovala mi je, da gresta s fantom smučat. ▸ Elmondta, hogy a fiújával síelni mennek.

5. (igralna karta) ▸ alsó

fànt (fánta)

A) m

1. giovanotto, giovane, ragazzo:
lep, postaven fant un bel giovane
na fanta ostriženo dekle ragazza con capelli alla maschietta, à la garçonne

2. scapolo; ekst. vitellone

3. pren. (pogumen, odločen moški) uomo:
pokazati se fanta comportarsi da uomo

4. (doraščajoča oseba moškega spola) ragazzo:
v razredu je več fantov kot deklet nella classe ci sono più ragazzi che ragazze

5. pog. (sin) figlio (maschio); (vajenec) giovane (di bottega), ragazzo, garzone

6. ragazzo; innamorato; fidanzato

7. igre fante:
pikov fant fante di picche
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. fant od fare ragazzo in gamba
fant, kakršnih gre dvanajst na ducat un giovane mediocre, insignificante

B) inter.

1. (za izražanje navdušenja) fantastico:
fant, kako pojejo fantastico come cantano bene!

2. (za izražanje nejevolje, jeze) madonna:
fant, si sitna madonna, quanto sei noiosa!

fantasía ženski spol domišljija, fantazija; slepilo; sanjski privid

artículos de fantasía modno blago
baile de fantasía (Am) ples v maskah
llueve con fantasía (Am) lije kot iz škafa

fānum -i, n (iz italskega kor. fēs- : fas- bogoslužno dejanje, fanum torej „za bogoslužno dejanje namenjen kraj“: prim.: osk. fíísnam = templum, umbr. fesnaf-e = in fanum, stlat. fēsiae = lat. fēriae za bogoslužno dejanje namenjen čas, fēstus ki se tiče bogoslužnega dejanja)

1. svetišče = božanstvu posvečen kraj: Henna non urbs videtur sed fanum Cereris esse Ci., quapropter … de fanis atque templis decernite diligenter Ci., fanum tantum, id est locus templo effatus (sacratus) fuerat L.

2. sinekdoha svetišče, tempelj (z okrajem vred), božji hram: Lucr., H., Iuv., Suet., Ambr., Xerxes inflammari Atheniensium fana iussisse dicitur Ci., quominus e fano Dianae servum suum abduceret Ci., in hoc fano hydrias Scipio posuerat Ci., Apollinis signum ex Aesculapii fano sustulisti Ci., pecunias tollere … ex fano Dianae C., sacerdotes fani N., antistites fani Dianae L., fana sacellaque L., fana atque domos spoliari S.

3. kot krajevno ime Fānum -ī, n Fánum,
a) mesto v Umbriji ob ustju reke Metavra (zdaj Fano): C., Sid. = Fānum Fortūnae: Mel., Plin., T., Colōniā (Iūlia)Fānestris: Vitr., Mel., Cl. (Julijeva) Fanska naselbina = Voltumnae Fānum: L. Voltumnin Fanum.
b) Ferōniae Fānum: L. Feronijin Fanum v Etruriji med Piso in Lucco.

far (po drugih fār, pravzaprav farr, kakor so tudi izgovarjali), farris, n (prim. osk. in umbr. far = lat. far; prim. sl. brašno)

1. pira, pirjevica, (pšenici podobno žito): Ca., Varr., Col., Plin., Val. Fl., Pers., Iuv., Stat., farris acervus V. kup žita, flava farra V. rumeno pirno zrnje, farris seges L., dura farra Q. (po izročilu je pira najstarejše žito na rimskih tleh); farra tamen veteres iaciebant (so sejali), farra metebant O. jedli so to žito kot žgance ali kot kruh.

2. meton.
a) pirna moka, (trgana) moka: Ca., Col., Mel., percontor, quanti olus ac far H.; occ. darilna moka: f. pium V., Tib., Arn., mollivit aversos penatīs farre pio H., farre litabo Tib., salsa farra, torrida cum mica farra O.
b) kruh: cui satis una farris libra foret H., membra gruis sparsi sale multo non sine farre H. ne brez nastrganega kruha, torej „žerjava, ovaljanega in pečenega v nastrganem kruhu“, sordes farris mordere canini Iuv. pirni kruh za pse (= pasjo hrano jesti), selibra farris Suet.

fare^*

A) v. tr. (pres. faccio)

I. (kaj narediti z rokami, glavo ipd.)

1. delati, narediti, ustvariti:
Iddio fece il mondo dal nulla Bog je ustvaril svet iz niča
fare figli narediti otroke
fare foglie pognati liste

2. delati, povzročiti:
le arrabbiature fanno cattivo sangue jeza dela hudo kri

3. oblikovati, izvršiti, uresničiti:
fare una legge oblikovati zakon
fare il male, il bene delati dobro, zlo
fare il desiderio di qcn. izpolniti željo nekoga

4. posnemati:
fare il verso del gallo posnemati petelina, zakikirikati kot petelin

5. izdelati, narediti, proizvajati:
fare scarpe, automobili delati čevlje, avtomobile
fare un quadro naslikati sliko
fare una statua izklesati kip
fare testamento napraviti oporoko

6. kuhati, pripravljati:
fare piatti prelibati kuhati zelo okusne jedi
fare da mangiare skuhati

7. šteti, imeti:
Roma fa due milioni e mezzo di abitanti Rim šteje poltretji milijon prebivalcev

8. zbrati, priskrbeti si, dobiti, zaslužiti:
fare fortuna obogateti
fare denari a palate služiti na kupe denarja

9. puščati:
la ferita fa sangue rana krvavi
la pentola fa acqua lonec pušča
fare acqua da tutte le parti pren. biti v hudi krizi, na robu propada

10. mat. biti (pri računskih operacijah):
tre per due fa sei trikrat dva je šest

11. izvoliti, imenovati:
fare qcn. deputato izvoliti koga za poslanca
fare qcn. cavaliere podeliti komu viteški naslov

12. opravljati poklic:
fare il medico biti zdravnik
fare da padre biti kot oče

13. misliti, meniti, imeti za:
dopo una così lunga assenza, ti facevamo ormai morto ker te tako dolgo ni bilo, smo te imeli že za mrtvega
fare un proposito skleniti, odločiti
fare un pensierino su qcs. zaželeti si kaj

II. (delati, izvršiti dejanje na splošno)

1. delati, delovati, opraviti, opravljati, storiti:
fare bene, male dobro, slabo delati, storiti
fare presto pohiteti, biti zgoden
fare tardi zakasniti, zamuditi, biti pozen
fare i fatti propri brigati se zase
fare molto, poco per qcn., per qcs. veliko, malo storiti za koga ali kaj
fa' tu ti odloči, ti poskrbi
non se ne fa nulla iz te moke ne bo kruha
non c'è niente da fare vse zastonj, nič se ne da storiti
non fa nulla nič ne de, nič hudega
non fare altro che stalno samo (nekaj delati), ne početi drugega kot:
non fa che brontolare stalno samo godrnja
saper fare znati kaj, vedeti kako, biti vešč (česa)
aver da fare imeti delo, biti zaposlen
farsela addosso podelati se v hlače (tudi pren.)

2. reči:
a un certo punto mi fa: »Hai proprio ragione!« kar naenkrat mi reče: »Prav imaš!«

III. (pred nedoločnikom)

1. (v vzročni rabi)
fare piangere spraviti v jok
fare credere qcs. a qcn. koga prepričati o čem
fare dormire una pratica ustaviti zadevo
vai a farti friggere pren. pog. pojdi se solit!

2. pustiti:
fammi pensare un momento pusti me, da malo premislim

IV. (prevzame različne pomene, odvisno od vsakokratnega predmeta)
fare legna priskrbeti si drv
fare fuoco zakuriti ogenj; pren. ustreliti, streljati
fare scuola učiti, poučevati; pren. biti zgled, učiti
fare un prezzo določiti, postaviti ceno
fare la bella vita lagodno, prijetno živeti
fare un colpo, un grosso colpo okrasti, oropati, udariti
fare giudizio spametovati se
fare coraggio, animo a qcn. bodriti koga
fare il nome, i nomi odkriti ime, imena, imenovati
fare lezione poučevati, učiti
fare la barba, i capelli obriti brado, ostriči lase
fare la pelle a qcn. koga ubiti
fare le tre, le dieci kazati tretjo, deseto uro (urni kazalec)
fare un saluto pozdraviti
fare buona accoglienza ljubeznivo sprejeti
fare festa slaviti, proslavljati
fare la festa a uno pren. ubiti, usmrtiti koga
fare la festa a una donna pren. posiliti žensko
fare foca, vela, fuga špricati šolo
fare una brutta, una bella figura osramotiti se, izkazati se
fare notizia biti na prvih straneh časopisov
fare caso a qcn., qcs. pripisovati komu, čemu pomembnost
fare la bocca a qcs. navaditi se na kaj
fare la fame trpeti lakoto
fare paura strašiti, vzbujati strah
fare il buono e il cattivo tempo pren. vedriti in oblačiti
fare fuori qcn. ubiti koga
fare colpo su qcn. pren. narediti vtis na koga, prevzeti koga
fare piacere a qcn. ugoditi komu
fare specie začuditi
fare schifo gabiti se
fare il callo a qcs. navaditi se na kaj
fare di cappello odkriti se (pri pozdravu)
fare tanto di cappello pren. dati klobuk dol (pokazati občudovanje)
non fare né caldo né freddo pren. prav malo brigati, puščati mlačnega, ne ganiti
non farcela ne uspeti
farla a qcn. komu jo zagosti
farla franca izmazati se
farla finita nehati; ubiti se

B) v. intr.

1. biti primeren, ugoden:
questo cappotto non fa per lui ta plašč ni primeren zanj

2. dopolniti se (v času):
oggi fanno dieci anni che è finita la guerra danes je deset let, odkar se je končala vojna

3. prijati, koristiti:
ti farebbe bene un po' di riposo koristilo bi ti malo počitka

4. (s predlogom a)
fare a pugni pretepati se
fare a coltellate obdelovati se z noži
fare a mosca cieca igrati se slepe miši

C) ➞ farsi v. rifl. (pres. mi faccio)

1. spreobrniti se, postati:
farsi protestante postati protestant
farsi in quattro pren. razčetveriti se

2. iti:
farsi presso približati se

3. postati:
farsi grande postati velik, zrasti

4. začeti pripovedovati:
farsi da lontano začeti pripovedovati od samega začetka

Č) v. intr. impers.

1. (izraža dovršitev nekega dogajanja)
ha già fatto notte znočilo se je že
fa giusto un mese che gli ho scritto točno mesec dni je, kar sem mu pisal
dieci giorni fa pred desetimi dnevi

2. biti (v zvezi z vremenskimi razmerami):
fa caldo toplo je
fa freddo hladno je

D) m

1. početje, ravnanje, delo:
ha un bel fare e insistere zaman se trudi in vztraja

2. drža, poteza, ton:
ha un fare distaccato drži se ravnodušno

3. začetek:
al fare dell'alba ob prvem svitu
sul fare della notte ko se začne nočiti, ob prvem mraku
PREGOVORI: chi la fa l'aspetti preg. kakor ti drugemu, tako on tebi
chi fa da se fa per tre preg. kdor sam naredi, naredi za tri

farina f

1. moka:
farina bianca bela moka
farina gialla koruzna moka
fior di farina najfinejša moka
non è farina del tuo sacco pren. to ni zraslo na tvojem zelniku
vendere semola per farina pren. komu kaj natvesti, prodajati kaj kot čisto zlato
farina netta, schietta pren. poštenjak
PREGOVORI: la farina del diavolo se ne va in crusca preg. nepošteno pridobljeno, hitro zgubljeno

2.
farina d'ossa kostna moka
farina fossile fosilna moka

fās, le nom. in acc. sg. n. (fārī, fās torej pravzaprav pomeni „izrek“ (zlasti božji ali sodniški), od tod „božje pravo“)

1. (božje) pravo, (božja) pravica, božja zapoved, božji zakon: Stat., Suet., Fl., contra ius fasque Ci., S. zoper človeško in božje pravo, ius ac fas omne delere Ci. človeško in božjo pravico, fas et iura sinunt V., ubi ius et fas crederent coli L., ius fasque exuere T.; pooseb. audiat fas! L., fas omne mundi Sen. tr. = vsi bogovi, prima deûm Fas, quae Themis est Grais Aus.; occ. (kar je usojeno =) usoda: fas obstat V., nec fas aut ille sinit regnator Olympi V.; poseb. fas est z inf. ali ACI = usojeno je: si cadere fas est O., illic fas (est) regna resurgere Troiae V., me natam nulli veterum sociare procorum fas erat V.

2. metaf. kar se po božjem pravu sme ali mora = (sveto) pravo, (sveta) pravica, (sveta) dolžnost: Pl., Q., Plin. iun., Suet., Fl., Amm., in ea praetura idem iste fas violavit Ci., noctu introferri solitus est Verres ad mulierem nuptam … contra fas Ci., omne f. abrumpere V., ubi fas versum atque nefas V., per omne fas ac nefas aliquem sequi L. v dobrem in slabem, ultra fas trepidare H. več kot je prav, — dopustno, fas nefasque convertere H. ali confundere O., per omne fas ac nefas ruere Lucan. vse pravo z nogami teptati, fas disciplinae T., neque fas neque fidem pensi habere T., id fas armorum et ius hostium est T., fas (= ius) gentium T., praeter bellantium fas Iust.

3. fas est (prim. gr. ὅσιόν ἐστι)
a) dolžnosti primerno je, dovoljeno je, pristojno (pristoječe) je, spodobno je, koristno je, prav je, sme se, spodobi se: Ter., ea … mater Habiti … generi sui, contra, quam fas erat, amore capta Ci., neque id, quoad fas fuit, dedicavit Ci., quod aut per naturam fas esset aut per leges liceret Ci., sicut fas iusque est L. kakor je dovoljeno in prav, quā (kolikor) fas est O., si fas est Cat., si licet et fas est Lucan.; z dvema sup.: si hoc fas est dictu Ci.; z inf.: Pl., Pers., Val. Fl., Plin. iun., Stat., Suet., anserem gustare fas (esse) non putant C. imajo (štejejo) za nedopustno (prepovedano), petens precibus, ut contra intueri fas esset L., quos vati fas appelare piumque est O. sveta dolžnost, si componere magnis parva mihi fas est O., neque enim succedere tecta fas habet O., neque fas Tiberio infringere dicta eius (sc. Augusti) T.; z ACI: populum Romanum servire fas non est Ci., si hoc eos nomine appellari fas est Ci., fas est nos parcere genti V.; elipt.: quando rex comilitiavit, fas (sc. est iudicia haberi) Varr.
b) mogoče (možno) je: negabas fas esse duo consules esse in hac civitate inimicos rei publ. Ci., non esse fas Germanos superare, si … C., quem (Messapum) neque fas igni cuiquam nec sternere ferro V., sive id contingere fas est.

fascia (vulg. fascea) -ae, f (prim. fascis in gr. φασκία = lat. fascis, gr. φασκιόω povezujem s trakom)

1. trak, vez, preveza, obveza, (p)ovoj v različne namene,
a) devinctus erat fasciis Ci. povit z obvezami, v enakem pomenu tudi: Cels., Col., Q., Iuv., Mart., Suet., Dig.
b) ovijače: cum vincirentur pedes fasciis (zoper mraz) Ci.
c) = zona; telesni pas, opasica, životni pas, prsni povoj, trak, s katerim so se povezovale prebujne ženske, neke vrste „steznik“: Ter., Pr. angustum circa fascia pectus erat P.
č) fascia lacti cubicularis Ci. posteljni (pre)pas.
d) puero fasciis opus est Pl. otrok potrebuje plenice.
e) naglavje, vpletek, diadem: Cu., Sen. ph., Suet.
f) pren.: non es nostrae fasciae Petr. ne spadaš k naši zadrugi.

2. metaf.
a) kot arhit. t. t. ozka proga, obrobek (obroba) na stebrih: Vitr.
b) (zemeljski) pas: M.
c) oblačna proga, ozek oblak: Iuv.
č) drevo obdajajoča belina, ličje: Pall.

fascikel samostalnik
(mapa) ▸ dosszié, mappaV tem mandatu se je nabralo za več kot sto fasciklov dokumentacije. ▸ kontrastivno zanimivo Ez alatt a mandátum alatt több, mint száz mappányi iratanyag gyűlt össze.

fascinum -ī, n (fārī; prim. gr. βάσκανος urekajoč, βασκαίνω urekam [najbrž izpos. iz ilirskega ali tračanskega jezika])

1. urok(i): Plin., Lact., Symm.

2. meton. moško spolovilo, predvsem kot zdravilo za uroke v obliki zdravilne ogrlice (kot amulet): H., Petr., Tert., Arn., Aug. Soobl. fascinus -ī, m V. (Catal.): pooseb. kot božanstvo: Plin.

3. v pl. moškemu spolovilu podobne morske školjke: Ap.

fasciola (vulg. fasceola) -ae, f (demin. fascia) majhen povoj, povojček, trakec,

1. kot vpletek: Varr.

2. kot obvezilo (obveza): Hier., insignia morbi fasciolae H.

3. kot prsni trak (povoj), prsna preveza (prim. fascia 1. c) Ap.

4. kot golenke (nekake nogavice, ki so jih nosile ženske in zato tudi v žensko preoblečeni Klodij): P. Clodius a purpureis fasciolis est factus popularis Ci. odkar je nosil škrlatne golenke.

5. kot zibelna poveza: Vop.