Franja

od prep.

1. (za izražanje premikanja iz položaja) da, di:
od vasi do vasi di paese in paese
vstati od mize alzarsi da tavola
gledati od blizu guardare da vicino
hiša je streljaj od ceste la casa è a un tiro di schioppo dalla strada
prihajati od daleč venire di lontano

2. (za izražanje časovne meje) da; di:
poznam ga že od zdavnaj lo conosco da molto tempo
uredba od 1. maja 1992 ordinanza del 1^o maggio 1992

3. (za izražanje začetne mere) da:
desetice od 20 naprej le decine da 20 in poi

4. (za izražanje začetne in končne meje) da:
druga svetovna vojna je trajala od 1939 do 1945 la seconda guerra mondiale durò dal 1939 al 1945
šteti od ena do deset contare da uno a dieci

5. (za izražanje ločevanja) da:
ločiti rudo od jalovine separare il minerale dalla roccia sterile

6. (za izražanje izbora) di:
eden od dijakov uno degli studenti

7. (za izražanje vira) di, da:
pismo od strica lettera dello zio
kaj hočeš od mene che vuoi da me
star. (za izražanje snovi) čaša od čistega zlata un calice di oro puro

8. (za izražanje pripadanja) pog. di:
pog. ključ od hišnih vrat la chiave del portone
torbica je od sestre la borsetta è della sorella

9. (s primernikom) di, che:
ni slabši od drugih non è peggio degli altri

10. (za izražanje povzročitelja, vzroka) da, di:
od koz razjeden obraz un volto butterato dal vaiolo
umirati od lakote, utrujenosti morire di fame, dalla stanchezza

11. (za izražanje načina) a, di, con:
plačevati od kosa pagare al pezzo
sam od sebe narediti fare da solo, da se
živeti od trgovine vivere di commercio, mantenersi col commercio

12. (za izražanje visoke stopnje)
biti od sile lačen morire di fame
imeti od sile opravkov avere un sacco di cose da sbrigare
od srca se nasmejati ridere di cuore
od hudiča je vroče fa un caldo da crepare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ozdraveti od bolezni guarire, riprendersi
pren. ne biti od muh non essere (cosa) da poco
pog. ta ni od nas costui non è dalle nostre parti
pog. delo gre (dobro/hitro) od rok il lavoro procede bene
kamen se mu je odvalil od srca si è levato un peso dallo stomaco
pren. nisem od danes non sono nato ieri
od a do ž dalla a alla zeta
od časa do časa di tempo in tempo
od leta do leta di anno in anno, ogni anno
lepota je od danes do jutri la bellezza è effimera
novica gre od ust do ust la notizia si diffonde rapidamente
obrniti jadro od vetra navigare controvento
od blizu da vicino, dappresso
od danes do jutri da oggi a domani
od glave do pete dalla testa ai piedi
od kraja da capo, daccapo
od spodaj navzgor di sottinsù
od strani dallato
od zunaj esteriormente, esternamente

od (krajevno) de , (časovno) de, desde, a partir de ; (vzrok) de, por

od Ljubljane do Zagreba de (ali desde) Ljubljana hasta (ali a) Zagreb
od mesta do mesta de ciudad en ciudad
od časa do časa de tiempo en tiempo
od danes naprej desde hoy, de hoy en adelante, a partir de hoy
od zdaj naprej desde ahora, de ahora en adelante
od torka do petka de martes a viernes, desde el martes hasta el viernes
odprto od 9-ih do 12-ih abierto de nueve a doce
od mladosti desde la juventud
od zgoraj navzdol de arriba abajo
eden od nas uno de nosotros
spremljan od svoje družine acompañado de su familia
od (s strani) mojega prijatelja de (parte de) mi amigo
kaj hočete od mene? ¿qué quiere usted de mí?
jokati od veselja llorar de gozo
ločiti se eden od drugega separarse (uno de otro)
posloviti se od svojih despedirse de los suyos
pozdravite ga od mene! ¡salúdele de mi parte!
prihajam od očeta vengo de casa de mi padre
umreti od žeje morir de sed
zboleti od tolikega dela ponerse enfermo de tanto trabajar

odgovárjati (-am) | odgovoríti (-ím) imperf., perf.

1. rispondere; replicare:
pritrdilno odgovoriti rispondere di sì
odgovoriti primerno rispondere a tono
odgovoriti s kimanjem rispondere annuendo
odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda
odgovoriti na pozdrave rispondere ai saluti, restituire il saluto
adm. odgovoriti na pismo dare esito a una lettera, evadere una lettera

2. (reagirati, odzvati, odzivati se) rispondere, reagire

3. replicare, ribattere, controbattere

4. (biti odgovoren, pristojen za) rispondere di, essere responsabile di qcs.:
odgovarjati za nesrečo essere responsabile dell'incidente
odgovarjati za finance essere responsabile delle finanze

5. (zagovarjati se) rispondere:
za to početje boste odgovarjali pred sodiščem del suo comportamento dovrà rispondere in tribunale
obtoženi je že odgovarjal pred sodiščem l'accusato ha già avuto precedenti penali

6. (jamčiti) rispondere di, garantire:
do določene višine zavarovalnica odgovarja za škodo l'assicurazione risponde dei danni fino a una certa somma

7. pog. (ustrezati) essere conveniente, essere conforme a, (cor)rispondere:
to ne odgovarja zgodovinski resnici ciò non corrisponde alla verità storica
blago mi ne odgovarja la stoffa non mi piace, non fa per me
PREGOVORI:
kdor molči, desetim odgovori la parola è d'argento, il silenzio d'oro

odgovórnost responsibility; žargon the buck, the can

brez odgovórnosti without responsibility
na vašo odgovórnost at your risk
čut odgovórnosti sense of responsibility
na lastno odgovórnost on one's own account
poln odgovórnosti involving great responsibility, responsible
bati se odgovórnosti to be afraid of responsibility
odgovórnost je na tebi the responsibility rests on you
delati na lastno odgovórnost to act on one's own responsibility
izogniti se odgovórnosti to avoid (ali to shirk) responsibility
nositi polno odgovórnost to shoulder (ali to bear) one's full responsibility
naprtiti komu odgovórnost to pin responsibility on someone
napravi to na mojo odgovórnost do it and let me answer for it
obesili so mi vso odgovórnost za vrat (pogovorno) I was left holding the baby
odklanjati vso odgovórnost to disclaim all responsibility
poklicati na odgovórnost to call to account, to take someone to task; to hold someone responsible
prevzeti odgovórnost za kaj to take (the) responsibility for something, to take it upon oneself
jaz bom prevzel odgovórnost za ta korak I'll take responsibility for this step
prevzeti nezaželeno odgovórnost (figurativno, pogovorno) to carry the can (ali to be left holding the baby)
ne sprejeti, ne prevzeti odgovórnosti to accept no responsibility
osvoboditi, razrešiti, razbremeniti odgovórnosti to relieve of responsibility
otresti se odgovórnosti to shed (ali to shrug off) responsibilities
zahvaliti, naprtiti odgovórnost na to shift the responsibility on to, to pin responsibility on, (pogovorno) to pass the buck

ōdī (pf. starega glag. odiō -īre sovraštvo naperiti na koga; prim. fŏdiō, pf. fōdī), inf. odisse, pt. fut. ōsūrus, poleg tega dep. pf. ōsus sum (neprijetno mi je), v. defectivum (prim. lat. odium, gr. ὀδύσσομαι črtim, srdim se)

1. sovražiti, mrziti, črtiti (naspr. amare, diligere, alicui favere et cupere): odi et amo Cat., oderint, dum metuant Suet., neque studere neque odisse S., o. vitam, lucem O., quae modo voverat, odit O. ne mara, se odisse O. nezadovoljen biti sam s seboj, odisse tribunos L. dati duška svojemu sovraštvu do tribunov, znesti se nad tribuni, odi (sc. Romanos) odioque sum (= pass. glag. odisse) Romanis L.; o neživih stvareh: aeque (sc. cucurbitae) hiemem odere, amant rigua et fimum Plin.; z inf. (= nolle): oderunt (ne marajo) peccare boni virtutis amore H., inimicos semper osa sunt optuerier (= obtueri) Pl.; z ACI: ferro laedi vitalia odit (sc. balsamum) Plin.; abs.: odisse (naspr. amare ali favere) Ci., (naspr. timere) T. idr.

2. metaf. ōdī ne godi mi, ni mi po godu kaj, ne vidim rad česa, mrzi mi kaj: Pl., Plin., illud rus male odi Ter., Persicos apparatūs H., odi late splendida, cum cera vacat O., odit amor inertes O.

Opomba: Pr. odio: Tert., odis: Ambr., cj. pr. odiant: Arn., impf. odiebant: Arn., fut. odies, odiet: Tert., Hier., imp. odite, odito: Vulg., pt. pr. odientes: Vulg., Tert., pt. fut. act. oditurus: Tert., gerundium odiendi: Ap., pr. pass. oditur: Vulg., Tert., Hier., inf. pr. pass. odiri: Cass.; nenavadni pf. odivi: Vulg., odivit: Antonius ap. Ci.; pf. dep. ōsus sum in pt. pf. ōsus: Caius Gracchus ap. Tert., Pl., Sen. rh., Gell., pt. fut. act. osūrus: Gell.; coniugatio periphrastica: si osurus esset Ci. ko bi črtil.

odigráti achever (ali finir) de jouer

odigrati se se dérouler, se passer
odigrati partijo šaha achever (ali finir) une partie d'échecs
odigrati svojo vlogo do konca jouer son rôle jusqu'au bout
odigral je nekaj valčkov il joua quelques valses
vse se je odigralo pred njenimi očmi tout se passa (ali eut lieu, se déroula) sous ses yeux

ódij haine ženski spol , antipathie ženski spol , aversion ženski spol

iz odija do par aversion pour
gojiti, imeti odij do nourrir de la haine contre, avoir (ali éprouver, ressentir) de l'aversion pour

ódij odio m (do a) ; animosidad f ; antipatía f

iz odija do por odio a
gojiti, imeti odij do tener odio a

ōdio m sovraštvo:
avere, concepire, covare, nutrire, portare, serbare odio per qcn. gojiti sovraštvo do koga, sovražiti koga
avere in odio qcn. koga sovražiti
essere, venire in odio a qcn. biti osovražen, zasovražen
odio di classe razredno sovraštvo
in odio a qcn., qcs. zoper koga, kaj; proti komu, čemu

odio moški spol sovraštvo

odio de clases razredno sovraštvo
por odio a iz sovraštva do
concebir (cobrar) odio contra jeziti se na

odium -iī, n (odīre, gl. ōdī)

1. sovraštvo, mržnja, črt, sovražnost, zoprnost = nenaklonjenost (naspr. amor, benevolentia, favor, gratia), pl. odia tudi = pojavi (izrazi, vzgibi) sovraštva: Ter., H., Plin., Sen. ph., Sen. tr. idr., odium est ira inveterata Ci.; s subjektnim gen.: in odium Graeciae pervenit N. (gl. spodaj besedno zvezo), odio ingratae civitatis expulsus N.; z objektnim gen.: se non odio hominis (do moža) id fecisse N., odium mulierum, Autronii Ci., regis Iust., vestri Ci. do vas, defectionis C. zaradi odpada; z adj. ali svojilnim zaimkom: o. decemvirale L. do decemvirov, o. tuum Ter. do tebe, o. nostrum O. ali vestrum L. do nas, do vas; s praep.: o. in omnes Ci., in Romanos Vell., Aur., in mulieres Gell., nota in eum Seiani odia T., o. erga Romanos N., adversus Persas L., adversus hostes Val. Max., procerum odia inter se Iust., intestinum inter patres plebemque o. L. Pomni: odia sibi conciliare Ci. ali suscipere odium alicuius Ci. ep. ali in odium alicuius (per)venire N. nakopati si sovraštvo koga, incurrere in odia hominum Ci. priti (zabresti) v sovraštvo, alicui esse odio C. ali in odio L. osovražen (zoprn) biti komu, odio habere aliquem (aliquid) Pl., O. ali odium habere in aliquem (aliquid) Ci. sovraštvo (mržnjo) gojiti do koga (česa), črtiti (sovražiti) koga (kaj), odium concipere (suscipere N.) in aliquem Ci. sovraštvo naperiti (naperjati) proti komu (v koga), (za)sovražiti koga, in odium quemquam vocare Ci. ali odium facere (alicuius rei) Q., Plin. pristuditi, omrziti, omraziti, priskutiti koga (kaj), magno odio in aliquem ferri N. zelo črtiti koga, odium alicuius rei me cepit Ci. zasovražil sem kaj, mrzi mi kaj, priskutilo se mi je kaj.

2. meton. predmet sovraštva (mržnje) =
a) zoprn, osovražen, zagaten, neprijeten človek: Pl., Ter., Antonius, insigne odium (poseben predmet sovraštva) omnium hominum vel … deorum Ci., odium eos omnium populorum esse Iust.
b) zoprno, sovražno, nadležno vedenje: Ter., odio qui possit vincere regem H., quod erat odium! quae superbia! Ci.
c) zoprnost, neprijetnost, gnus, stud: neque agri neque urbis odium me percepit Ter. ni mi zoprno niti podeželje niti mesto, odio es Pl. neprijeten si mi, sin odio est vobis Pl., ne novi verbi assiduitas odium pariat Corn.

odkód from where; whence; from which side (ali part, direction)

odkód prihaja (on)? where does he come from?
odkód me poznate? how do you know me?

odkrit³ (-a, -o) aufrichtig; (odkritosrčen) offenherzig, govorjenje: freimütig, frei von der Leber weg; sovražnik, nasprotnik: erklärt, deklariert; sovraštvo, nasprotovanje, norčevanje: unverblümt
pripraviti do odkritega nastopa (jemanden) aus der Reserve locken
biti odkrit (vse naravnost povedati) aus seinem Herzen keine Mördergrube machen

odlágati (-am) | odložíti (-ím) imperf., perf.

1. depositare, scaricare:
odložiti blago scaricare la merce
odložiti plašč togliersi il cappotto
voda odlaga na breg pesek in prod l'acqua deposita sulla riva rena e ghiaia

2. zool.
odlagati jajca deporre le uova; ovideporre

3.
odložiti funkcijo abbandonare l'incarico, dimettersi, ritirarsi

4. rinviare, rimandare; aggiornare (seduta); procrastinare:
sestanek odložiti do nadaljnjega rimandare la riunione a data da destinarsi

odlóčen (sklenjen) decided, determined, decreed, settled

vnaprej odlóčen predetermined; (značaj) resolute, energetic, unbending, firm, determined
trdno odlóčen resolved (to do something)
trdno sem odlóčen to napraviti I'm determined to get this done
stvari še niso odlóčene matters pl are as yet unresolved (ali are still pending)

odločítev decision; resolution; determination

za odločítev zadostno število quorum
do nobenih odločitev ni prišlo no decisions were reached

odnos² [ô] moški spol (-a …) do česa: die Einstellung (zu) (do življenja Lebenseinstellung); (drža) die Haltung
pozitiven odnos do die Bejahung
(do življenja Lebensbejahung)
negativen odnos do die Verdrossenheit
(države Staatsverdrossenheit)
imeti pozitiven odnos do (etwas) bejahen
s pozitivnim odnosom do -bejahend
(življenja lebensbejahend)
biti v odnosu do sich verhalten (zu), sich stellen (zu), stehen zu, (jemandem/einer Sache) (feindlich, freundlich …) gegenüberstehen

odnos³ [ô] moški spol (-a …) do česa: (nanašanje na) der Bezug (življenjski Lebensbezug)
v odnosu do im Bezug auf
v odnosu do sebe (nanašajoč se na sebe) ichbezogen
v odnosu do vsebine inhaltsbezogen
sistem odnosov das Bezugssystem
| ➞ → ozir

odnòs relation ženski spol , rapport moški spol ; attitude ženski spol (ali comportement moški spol) envers quelqu'un, quelque chose; sentiment moški spol à l'égard de quelqu'un; proportion ženski spol , liaison ženski spol

v odnosu en proportion de, par rapport à, à (ali en) raison de
imeti odnos do nečesa avoir rapport (ali trait) à quelque chose
ne imeti odnosa do nečesa n'avoir aucun rapport avec quelque chose
odnosi rapports moški spol množine, relations ženski spol množine
napeti odnosi rapports tendus
medsebojni odnosi rapports mutuels
proizvodni odnosi rapports de production
biti v dobrih, slabih odnosih z nekom être en bons, en mauvais termes (ali rapports) avec quelqu'un, avoir de bonnes, de mauvaises relations avec quelqu'un
biti v najboljših odnosih être au mieux (ali dans les meilleurs termes) avec quelqu'un
biti v prijateljskih odnosih avoir des relations (ali rapports) d'amitié avec quelqu'un, être lié d'amitié, être en termes d'amitié
biti v intimnih odnosih z nekom être intime avec quelqu'un

odnòs (-ôsa) m rapporto, relazione; knjiž. commercio; atteggiamento; legame:
odnos med človekom in okoljem il rapporto fra uomo e ambiente
biti v dobrih odnosih s essere in buoni rapporti con
biti v sorodstvenem odnosu z essere imparentato con
imeti s kom (ljubezenske, spolne) odnose avere una relazione con qcn.
človekov odnos do narave il rapporto dell'uomo verso la natura
v odnosu do in rapporto a, riguardo a
prekiniti vse odnose troncare ogni rapporto
industrijske panoge v odnosu na zunanji trg i settori industriali riguardo ai mercati esteri
mat. odnos med množicami operazioni fra gli insiemi
jur. pogodbeni odnos rapporto contrattuale
pravni odnos rapporto giuridico
ekon. proizvodni odnosi rapporti di produzione