Franja

tísk (-a) m

1. stampa:
dati rokopis v tisk dare il manoscritto alle stampe
knjiga je v tisku il libro è in corso di stampa

2. ekst. stampa:
zakon o tisku la legge sulla stampa
svoboda tiska libertà di stampa
mladinski, športni, verski tisk stampa giovanile, sportiva, religiosa
tuji, domači tisk la stampa estera, nazionale
dnevni (informativni)
tisk la stampa quotidiana, i quotidiani, i giornali
anilinski tisk stampa all'anillina, flessografica
barvni tisk stampa a colori
drobni tisk a caratteri piccoli
enostranski tisk foglio volante
globoki, ploski, visoki tisk stampa calcografica, planografica, a rilievo
ležeči, pokončni, razprti tisk stampa in corsivo, in garamond, spaziata
knjižni tisk stampa tipografica
negativni tisk negativa
offsetni tisk stampa offset
periodični tisk stampa periodica

tísk impresión f ; prensa f ; imprenta f ; estampa f

barvni tisk cromotipografía f, impresión en colores
debeli (mastni) tisk impresión en negrilla
dnevni tisk prensa diaria (ali periódica)
tisk za slepe impresión en relieve (ali de Braille)
tisk na tkanino estampación f (ali estampado m) de telas
umetelni tisk impresión artística
vtisnjeni tisk impresión en relieve
napačen tisk impresión borrosa (ali con erratas ali defectuosa)
ofsetni tisk impresión ofset
poskusni tisk prueba f de impresión
razprti tisk composición f espaciada
v razprtem tisku con letras espaciadas
rastrski tisk fotograbado m a media tinta
reliefni tisk impresión en relieve
rotacijski tisk impresión rotativa
svoboda tiska libertad f de imprenta
tisk in založba (od) Imprenta y Editorial (de)
pripravljen za tisk listo (ali despachado) para ser impreso
biti v tisku estar en prensa
dati v tisk dar a la estampa

tískati imprimer

dati tiskati faire imprimer
znova tiskati réimprimer
tiskati se être sous presse

tískati imprimir

zopet tiskati reimprimir
dati tiskati dar a la estampa, mandar publicar
tiska se está en prensa
pisati s tiskanimi črkami escribir en letras de molde

token [tóukən] samostalnik
znak (of česa); simbol; dokaz; darilo za spomin, spomin(ek); žeton; bon

as a token of my gratitude kot znak (dokaz) moje hvaležnosti
by token, by the same (ali this) token iz istega razloga; nadalje; vrhu tega, razen tega
in token of v znak, v dokaz česa
more by token toliko bolj (več) (as, that ko, ker)
token aid (le) simbolična pomoč
token coin (kovinski) žeton (za vožnjo)
token import uvoz manjše količine blaga kot obveza prihodnjih večjih naročil
token money zasilni denar
token payment delno plačilo kot priznanje dolga
token strike solidarnostna (svarilna, opozorilna) stavka
token vote parlament odobritev denarnega zneska, čigar višina ni obvezna
to give s.o. a ring as a token of love dati komu prstan v dokaz (znak) ljubezni
I'll keep it as a token obdržal si bom to za spomin(ek)
to wear black as a token of mourning nositi črno obleko v znak žalovanja

tollō -ere, sustulī, sublātum (obl. pf. in sup. debla se nadomeščajo z obl. glag. suf-fero), stlat. tulō -ere, tetulī [klas. tulī, pf. k ferō], lātus (iz *tlātos (*t_elətos), prim. ferō) (iz *tl̥nō (< *tl̥nāmi)); prim. skr. tulā́ tehtnica, prečka, tuláyati vzdiguje, dviguje, tehta, lat. tolerō, tollēnō, gr. τλῆναι trpeti, τάλας trpeč, πολύτλᾱς ki je mnogo prestal, τάλαντον tehtnica, utež, τελαμών nosilec, nosilni jermen, got. þulan = stvnem. dolēn = nem. dulden, nem. Geduld)

I.

1. dvigniti (dvigati, dvigovati), vzdigniti (vzdigati, vzdigovati): Enn., Luc. ap. Non., Varr. ap. Plin. iun., Cat., Ph., Lucr., Sen. rh., Petr. idr., iacentem Pl., aliquem in collum Pl., cratera manibus O., saxa de terrā Ci., tolluntur aulaea O., aliquem in crucem Ci. na križ pribiti, križati, ignem Ci., L. dati znamenje z ognjem, sortes Ci. vzdigniti žreb, žrebati, tectum altius Ci., Icti. vzdigniti, višje sezidati, procella fluctus ad sidera tollit V., tollere (razburkati) seu ponere (sc. ventus) vult freta H.; pren.: onus tollere Ci. nase vzeti (jemati), sprejeti, poenas Ci. trpeti kazen.

2. occ.
a) kot voj. t.t. dvigniti vojaška znamenja = odriniti, kreniti: L., Auct. b. Alx. idr., his cognitis rebus signa sustulit seseque Hispalim recepit C.
b) vzdigniti sidra (mačke) = odpluti: sublatis ancoris milia passuum septem progressus C.; šalj. odjadrati = odkuriti jo, popihati jo, podurhati jo, oditi: Varr.
c) novorojenega otroka vzdigniti s tal, ga s tem priznati za svojega in pokazati pripravljenost vzgajati ga: puerum Pl., natum filium Q., mares liberos Lact., nec dubita, cum te partu Lucina levarit, tollere, quidquid erit O., filium Neronem ex Agrippinā Suet., non ita me genitor sublatum erudiit V., duxit uxorem, filium sustulit, ad aetatem perduxit Sen. rh.; od tod: Maeonio regi quem serva Licymnia furtim sustulerat V. ki ga je bila skrivaj vzredila, si, quod peperissem, id non necarem ac tollerem (o materi) Pl.
d) s seboj (na ladjo ali na voz) vzeti; na vprašanje kam?: aliquem in currum (equum) Ci., in lembum L.; z abl. instrumenti: aliquem raedā H.; tudi samo: me quoque tolle simul O. vzemi na ladjo; o ladjah samih = vzeti na ladjo, sprejeti na krov, naložiti na krov = imeti na krovu: navis trecentas metretas tollit Pl., navis ducentos ex legione tironum sustulerat C., naves XVIII, quae equites sustulerant C.

3. metaf.
a) (hvaleč) povzdigniti (povzdigovati), poveličati (poveličevati), povišati (poviševati): aliquem laudibus in caelum Ci., in astra V. kovati v zvezde, Mnestheus, quem sublimem gloria tollit V., tollere altius dicendo Ci.; podobno: hunc honoribus tollere H. povišati s častmi, odlikovati s častmi.
b) (potrtega) dvigniti (dvigati, dvigovati), (o)srčiti, opogumiti (opogumljati), (o)hrabriti (ohrabrovati), (po)tolažiti ipd.; iz rekla lacrimantem gremio tollere (vzdigniti) O. so se razvila pren. rekla: tollere adflictum L. ali amicum H. tolažiti, animum alicui tollere L. oživiti (oživljati) komu pogum, opogumiti (opogumljati) koga, (o)hrabiti koga ali srce komu storiti, (o)srčiti ga, ultro animos tollit dictis V.; od tod animos tollo Pl. opogumljam se. —

II.

1. dvigniti (dvigati, dvigovati) kvišku, vzdigniti (vzdigati, vzdigovati), povzdigniti (povzdigati, povzdigovati), vzravna(va)ti; najprej o telesnih udih: caput Pl., manūs Ci., Cat. (v znamenje pohvale ali občudovanja), manum ali manūs Eccl. (v znamenje podreditve), bracchia V., pectus V., oculos Ci. dvigniti, odpreti; na vprašanje kam?: palmas ad sidera O., V., manūs ad aethera O. ali ad caelum H., Sen. rh. ali ad deos Plin. iun., frontem ad caelum O.; z dat.: bracchia caelo O.; potem o celotnem telesu: non haec alte volucris (v letu, leteča) sua corpora tollit O.; refl.: se super aequora in auras O. ali se in caelum alis V. vzleteti, vzplavati, splavati; tudi: Dares se tollit V. ali solio se tollit ab alto V. se vzdigne, vstane; o rastl.: se a terrā altius Ci., V. višje (z)rasti; med.: tollor eo O., fuscis dea tollitur alis V. se vzdigne, odleti; od tod: (sc. sol) terrā cum tollitur imā O. se vzdiguje, vzhaja.

2. metaf.
a) navda(ja)ti s ponosom, (po)ošabiti; redko act.: animos tollunt L. kažejo se ponosne; večinoma adj. pt. pf. sublātus 3 ponosen na kaj, ponašajoč se s čim, prevzeten, ošaben, nadut zaradi česa: O., quo proelio sublati Helvetii nostros lacessere coeperunt C., hac victoriā sublatus Ambiorix C., rebus secundis V., gloriā T.
b) (krik, hrup, smeh idr.) dvigniti (dvigati, dvigovati), zagnati (zaganjati), zganjati, zače(nja)ti (kričati, smejati se idr.), bruhniti (buhniti, bukniti) v kaj: clamorem Pl., clamorem in caelum V., clamores ad sidera V., tollitur in caelum clamor Enn., clamor a vigilibus tollitur Ci., clamor magnus se tollit in auras V., tollere gemitum V., Alcibiades cachinnum dicitur sustulisse Ci., tollent Romani cachinnum H., tollere risum H., tibi tollit hinnitum equa H. zarezgeta; pesn.: anguis tollit minas V. se grozeč vzdiguje; tudi proelia tollunt venti V. se začnejo bojevati.
c) (kako govorico) raznesti (raznašati), razglasiti (razglašati), razširiti (razširjati), sprožiti (sprožati): verum enim tu istam, si te di ament, temere hau tollas fabulam Pl. —

III.

1. dvigniti (dvigati, dvigovati), vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) = vzeti, jemati, odvzeti (odvzemati), odvesti (odvajati), odpraviti (odpravljati), odnesti (odnašati), odstraniti (odstranjevati, odstranjati), spraviti (spravljati) stran, (od)peljati proč: aurum N., praedam C., solem e mundo Ci., aliquid ex acervo H., pecunias e fano C., frumentum de areā Ci., aliquem ab atriis Liciniis in Galliam Ci., tolli miserabile corpus imperat V.; poseb.
a) z mize pobrati (pobirati), z mize pospraviti (pospravljati): patinam, cibos H., sublata reponi iubet pocula V., mensam tolli iubet Ci.
b) poljščino spraviti (spravljati), pospraviti (pospravljati), pridelati (pridelovati): non … totidem tollebat turis acervos O.
c) zase spraviti (spravljati), zase (sebi) (pri)hraniti (prihranjevati): omnes chlamydes, argentum, pullum H.

2. metaf.
a) (osebe) izpred oči, s poti spraviti (spravljati), umakniti (umikati); v pozitivnem pomenu: me … Mercurius … denso paventem sustulit aëre H., in arduos tollor Sabinos H.; occ. (v negativnem pomenu) s poti spraviti (spravljati), evfem. = usmrtiti (umrčevati, usmrčati), ubiti, pokončati: Gracchum in insidias inductum sustulit N., nisi Alcibiadem sustulisset N., illo uno sublato N., tollere Attalum per Parmenionem Cu., Titanas fulmine H.; pogosto z dopolnilom: aliquem de (e) medio ali samo aliquem tollere (npr. ferro, veneno) Ci.; dvoumno: adulescentem … tollendum Brutus in Ci. ep. (po)vzdigniti v časti ali spraviti s poti.
b) vzeti, jemati, odvze(ma)ti, rešiti koga česa, (kako oviro) odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati, odstranjati), narediti (delati) čemu konec, končati (končevati, končavati): alicui spem, metum, timorem C., luctum H., dolores et tumores Plin., morbum Cels., bellum expectatione eius imminutum est, adventu sublatum Ci., bellum profligare (večinoma dokončati) ac paene tollere (odstraniti, odpraviti) Ci., belli commercia Turnus sustulit V. je naredil konec, je ustavil, colloquium tolli C. se onemogoča; od tod tudi (v mislih) odpraviti (odpravljati), odmisliti (odmišljati), izvze(ma)ti, ne upoštevati: amicitiam e mundo Ci., sublatā benevolentiā Ci., tollere deos Ci. tajiti; pesn.: tollere clivum mensae O. odpraviti nagnjenost mize, poravnati mizo.
c) z dolgim besedičenjem čas prebi(ja)ti, zapraviti (zapravljati): diem, tempus Ci.
d) uničiti (uničevati), izničiti (izničevati), razdeti, razdejati (razdevati), (po)rušiti, iztrebiti (iztrebljati), zatreti (zatirati), odpraviti (odpravljati), izkoreniniti (izkoreninjati), (iz)brisati: Carthaginem Ci., stirpem sacrum Teucri V., memoriam alicuius rei Ci., nomen ex libris Ci. izbrisati, mendum scripturae Ci. izbrisati, popraviti; occ. odpraviti (odpravljati), ukiniti (ukinjati), ovreči (ovrgavati), preklicati (preklicevati), razveljaviti (razveljavljati): decemviralem potestatem, reges Lacedaemoniorum N., comitia L., legem Ci., dictaturam funditus e re publica Ci., sublato Areopago Ci.; dvoumno: sustulit pariter ipsosque nefasque O. jih je povzdignil do neba in prepovedal zločin.

Opomba: Pf. tollī Pers. (4, 2), tollērunt Isid., tollisse Ulp. (Dig.); pf. tulit Suet.; plpf. tulerat Suet. (le v reklu filium ali liberos ex aliquā tollere).

tomar od-, pre-, pri-vzeti; použiti, (po)piti; uloviti; zavzeti, osvojiti; dobi(va)ti, preje(ma)ti; najeti, v službo vzeti; kupiti; zapreti (pot, dohod); zamašiti; dohiteti; obiti, spreleteti; prilastiti si; imeti (por za); kreniti po poti

tomar aborrecimiento mrzeti
tomar aliento sapo zajeti
tomar los antecedentes vzeti osebne podatke
tomar un billete kupiti vozovnico
tomar café, cerveza kavo, pivo piti
tomar un camino kreniti po poti
tomar carnes zrediti se
tomar color dobivati barvo
tomar la comida jesti
tomar consejo za svet vprašati
tomar a cuestas na rame vzeti
tomar un dependiente vzeti v službo nameščenca
tomar (el) desayuno zajtrkovati
tomar disposiciones ukreniti
tomar estado lotiti se poklica; poročiti se
tomar la fresca iti na svež zrak
tomar el gusto (a) vzljubiti
tomar un mal hábito navzeti se slabe navade
tomar (el) ímpetu zalet vzeti
tomar informes informirati se, poizvedovati
tomar la lección a izprašati lekcijo (učenca)
tomar lecciones (con) jemati inštrukcije (pri)
tomar nota de na znanje vzeti
tomar la palabra povzeti besedo
tomar la palabra (a) koga za besedo prijeti
tomar a pecho a. k srcu si kaj vzeti
hay que tomar un partido treba se je odločiti (zavzeti stališče)
tomar el pelo (a) prevarati, oslepariti, za norca imeti
tomar puerto zapluti v pristanišče
tomar la puntería meriti na
tomar una resolución (ali decisión) sprejeti sklep
tomar soleta popihati jo
tomar taquigráficamente stenografirati
tomar té, café piti čaj, kavo
tomar tierra pristati (letalo)
tomar vida oživeti
tomar vuelo širiti se
hacer tomar dati (zdravila)
le tomó el sueño spanec ga je premagal
le ha tomado la vez prehitel ga je
tomar odio (a) zasovražiti
los tomó la noche noč jih je prehitela
¡toma! hm! a tako! seveda! kajpak! ta je pa dobra!
tomar a su cargo prevzeti kaj
tomar a mal, tomar en mala parte (ali mal sentido) zameriti
tomar a risa vzeti kot šalo
tomar en serio resno vzeti
tomar por la derecha iti na desno
tomarse zarjaveti
tomarse con alg. spreti se s kom
tomarse interés (por) zanimati se (za)
tomarse la libertad drzniti si, dovoliti si
tomarse la molestia potruditi se
tomarse de orín zarjaveti
tomarse de polvo prašen postati
tomarse (del vino) opi(jani)ti se

tón glasba tone; sound; note; voice; manner of speaking; (barvni) tint, shade of colour

obseg tonov diapason
višina tóna glasba pitch
s posmehljivim tónom (glasom) jeeringly
z jeznim tónom (glasom) in an angry tone
dati tón glasba to give the note
dajati tón za (figurativno) to set the tone of, to set the style
prepovedujem si ta tón (od vas)! I won't have you talk to me in that tone of voice!
spremeniti tón to change one's tone (ali one's tune)
znižati (zvišati) svoj tón to drop (to raise) one's voice

tón ton moški spol , note ženski spol ; (slikarski) ton moški spol , teinte ženski spol , nuance ženski spol

osnovni ton note tonique, accent moški spol tonique
visok (nizek) ton son moški spol aigu (grave)
dati ton, intonirati donner le ton, donner le la
v vseh tonih sur tous les tons
višji ton son moški spol harmonique, harmonique moški spol (supérieur)
vodilni ton son fondamental, (slikarstvo) ton dominant, couleur (ali teinte) dominante, (govora) ton général
spremeniti ton changer de ton, prendre un autre ton
prepovedujem ti ta ton je t'interdis ce ton

tón glas tono (tudi fig)

dati ton dar el tono, entonar, fig dar tono a
spremeniti ton cambiar de tono
osnovni ton tono fundamental; (slikarstvo) color m fundamental
v vseh tonih en todos los tonos
prepovedujem si ta ton! le prohibo hablarme en ese tono

tonneau [tɔno] masculin

1. sod

tonneau d'arrosage (cestni) škropilni voz
mettre le vin en tonneau dati vino v sod
mettre un tonneau en perce navrtati sod
fond masculin de tonneau ostanek na dnu soda; slabo vino; usedlina, droži

2. tona

tonneau de registre registrska tona (2,830 m³); aéronautique obrat; automobilisme prekuc, prevrnitev
être du même tonneau (figuré) biti iste, enake baže
faire, exécuter une série de tonneaux napraviti vrsto obratov
la voiture a fait plusieurs tonneaux avto se je večkrat prevrnil, obrnil

tōno m

1. fiz. ton

2. glasba ton, zven; tonski način

3. ekst. ton, nota:
i toni alti, bassi visoke, nizke note
dare il tono dati ton, intonirati; pren. voditi, biti vzor
essere fuori tono neuglašeno peti, igrati; pren. biti zmeden
essere in tono biti uglašen, uglašeno peti, igrati
rispondere a tono odgovoriti primerno, na ustrezen način
scendere, calare di tono preiti na nižje tone; pren. popustiti, popuščati; poslabševati se

4. jezik ton; ekst. način izražanja:
parlare con un tono canzonatorio, cattedratico, insolente govoriti v zafrkljivem, profesorskem, nesramnem tonu
non prenderla su questo tono nikar ne vzemi za hudo!, ne bodi no užaljen!

5. (barvni) ton:
toni caldi, freddi topli, hladni toni

6. med. tonus:
essere in tono pren. dobro se počutiti

7. pren. ton, način pisanja; način oblačenja, kroj; značilnost:
un abito di tono elegantna obleka
una giacca di tono sportivo športni suknjič
darsi un tono obnašati se gosposko
il locale si tiene su un tono alto lokal sprejema samo izbrane goste

tōnsor -ōris, m (iz *tond-tor: tondēre)

1. brivec, bradostrižec, strižec, ki je tudi strigel lase in obrezoval nohte, torej tudi frizer: Varr., Ci., Plin., Mart. idr., curatus inaequali tonsore capillos H. s stopničasto pristriženimi lasmi, „oškrnevzan“, ad tonsorem ire Pl., tonsor ungues dempserat Pl., tonsori operam dure Suet. dati se (o)striči, omnibus et lippis notum et tonsoribus (= vsemu svetu) H. (brivce so imeli že v starem veku za blebetavce in prenašalce novic ter govoric (novičarje)).

2. strižec nasploh: ovium suarum Vulg.

3. metaf. obrezovalec, klestitelj, klestilec dreves: Arn. — Od tod adj. tonsōrius 3 strižčev, brivčev: Mart., culter Ci., Petr. ali cultellus Val. Max. škarje, britev, ferramenta Pall.

tōrchio m (pl. -chi)

1. agr. stiskalnica:
torchio per olive, per uva stiskalnica za olje, za grozdje

2. (tiskarska) stiskalnica:
mettere sotto torchio dati v tisk; pren. koga izpraševati

3. anat.
torchio addominale trebušno stiskalo

torgnole [tɔrnjɔl] féminin udarec, krepka klofuta

donner, recevoir, flanquer une torgnole dati, dobiti, prisoliti krepko zaušnico

tormentum -ī, n (*torc-mentum iz *torqu̯(e)-ment(om) : torquēre) orodje za navijanje, sukanje, stiskanje

1. vitlo, vitel: falces tormentis introrsus reducebant C.

2. vrv: praesectis omnium mulierum crinibus tormenta effecerunt C.

3. spona, vez: ferreum Pl., tormentorum iniuria Petr., tormenta laxare Ps.-Q. (Decl).

4. stroj za metanje oz. streljanje, metalo, metalnica, streljalo, izstreljevalo: bellica tormenta Varr., L., ibi tormenta collocavit C., balistae lapidum et reliqua tormenta Ci.; pren.: cum omnibus machinis ac tormentis oppugnarer Ci.; meton. (debel) izstrelek: ut telum tormentumve missum adigi nox posset C., fenestrae ad tormenta mittenda C. strelnice, strelne line, tormentum missile Plin.

5. mučilna naprava, mučilo, natezalnica, starejše téza, tezálnica: Tib., Plin., Plin. iun., Suet. idr., excruciari tormentis C., cruciatus tormentorum T., tormenta adhibere, minitari C., tormentis aliquem dedere Ci. dati ali razpeti koga na natezalnico, mučiti koga na natezalnici, dare se in tormenta Ci., tormentis quaerere Ci., verberibus ac tormentis quaestionem habere pecuniae publicae Ci., ementiri (zlagati se, krivo izpovedati) in tormentis Ci., tormenta non recusare Cu.; metaf. trpinčenje, mučenje, muka, stiska, sila, nuja, bol, bolečina: tormenta fortunae, suspicionis Ci., invidiā non invenēre maius tormentum H., tormenta vulvae Plin., ventris, stomachi tormenta tolerare Sen. ph., incredibiles cruciatus et indignissima tormenta pati (o obolelih za protinom (podagro, putiko)) Plin. iun.; occ. pritisk, sila, prisila: Sen. ph., lene tormentum ingenio admoves H., tormenta tibiarum Plin. pritiskala, pritiskalniki.

tort [tɔr] masculin krivica; krivda, napaka; škoda

à tort po krivici, po krivem
à tort et à travers nepremišljeno, lahkomiselno, tjavdan
à tort ou à raison po krivici ali po pravici
j'ai tort nimam prav
tu as tort de tant fumer nimaš prav, da toliko kadiš
il a le tort de parler trop ima napako, da preveč govori
donner tort à quelqu'un ne dati prav komu
les faits m'ont donné tort dejstva so pokazala, da nisem imel prav
être dans son tort, être en tort ne imeti prav, biti krivičen
faire tort à quelqu'un delati komu krivico, škodovati komu
on me fait tort krivica se mi godi
fuire du tort à quelqu'un oškodovati koga, škodovati komu
se faire du tort škodovati si
Tu fais comme ceci? C'est un tort. Ti delaš tako? To je napak.
mettre quelqu'un dans son tort narediti koga krivega
parler à tort et à travers tjavdan govoriti
soupçonner quelqu'un à tort po krivici koga sumiti

tōrto² m krivica; krivda; žalitev:
a torto po krivici
a torto o a ragione upravičeno ali ne
avere torto ne imeti prav
avere torto a fare qcs. motiti se v čem
dare torto a qcn. komu ne dati prav
essere dalla parte del torto ne imeti prav, ravnati narobe
fare torto a qcn. delati komu krivico
fare torto a qcs. biti v nasprotju s čim
ti fa torto ni tebe vredno
fare un torto zagrešiti krivico, biti nepošten do

tortura f

1. muka, mučenje; trpinčenje (tudi ekst.):
mettere alla tortura dati na muke, mučiti

2. pren. muka, nadloga

torture [tɔrtür] féminin mučenje (tudi figuré); muka

instruments masculin pluriel de torture mučilno orodje
mettre quelqu'un à la torture dati koga na natezalnico
se mettre l'esprit à la torture glavo si razbijati
subir, supporter des tortures trpeti, prenašati mučenje
faire subir la torture à quelqu'un mučiti koga
souffrir toutes les tortures de l'enfer trpeti vse peklenske muke
parler sous la torture govoriti, povedati pod pritiskom mučenja