Franja

aramio

estar de aramio neobdelan biti (polje)

arbiter samostalnik
1. pravo (razsodnik) ▸ döntőbíró
2. (avtoriteta) ▸ tekintély

arbitro m

1. razsodnik, arbiter; gospodar:
essere arbitro della propria vita biti gospodar svojega življenja
arbitro della moda modni arbiter

2. pravo razsodnik, arbiter

3. šport sodnik

arca f

1. rakev, sarkofag

2. skrinja:
riporre il corredo in un'arca spraviti balo v skrinjo
arca dell'Alleanza biblijsko skrinja zaveze
arca di scienze pren. učen človek

3.
arca di Noè biblijsko Noetova barka
essere vecchio come l'arca di Noè biti star kot zemlja

4. zool. noetova barčica (Arca noae)

arco m (pl. -chi)

1. lok:
tendere l'arco napeti lok: pren. meriti v kaj
stare con l'arco teso pren. biti zelo pozoren, previden, oprezovati
PREGOVORI: l'arco sempre teso si spezza preg. lok, ki je vedno napet, poči

2. mat. lok

3. arhit. lok, obok:
arco a tutto sesto polkrožni lok
arco a sesto acuto šilasti lok
arco rampante oporni lok

4.
arco del cielo, arco celeste nebesni svod, obok
arco delle sopracciglia lok obrvi
arco trionfale slavolok

5. elektr.
arco voltaico, elettrico električni oblok
saldatura ad arco obločno varjenje
lampada ad arco obločnica

6.
l'arco della vita življenjski krog, ciklus, življenjska doba
nell'arco di quattro secoli quella civiltà si sviluppò e decadde v štirih stoletjih je ta civilizacija doživela razcvet in propad

7. glasba lok:
strumento ad arco godalo
gli archi godala
concerto per archi godalni koncert
quartetto d'arco godalni kvartet

Arctos (arctos) -ī, acc. -on, nom. pl. arctoe, f (gr. ἄρκτος) medvedka; le pren. Medveda (Veliki in Mali medved), Veliki in Mali voz, ozvezdje na severnem nebu (gl. Callistō): Vitr., Hyg., Sen. tr., Suet. fr., circum polum arctoe duae feruntur numquam occidentes (= namreč preb. severne poloble) Ci.; od tod: metuens aequore tigi V., immunis ali expers aequoris O.; met.
a) severni tečaj: effugit australem iunctamque aquilonibus Arcton O.
b) sever: opacam excipere Arcton H. biti obrnjen proti severu.
c) sever = dežele in ljudstva pod severnim tečajem: Cl., arcto subactā Lucan.
č) noč: Cl., Iuppiter Alcmenae geminas requieverat Arctos et caelum noctu bis sine rege fuit Pr.

ardent, e [ardɑ̃, t] adjectif goreč, vnet, žgoč, vroč; silovit, živahen, strasten, ognjevit, vročekrven

chambre féminin ardente krvavi sod (ki je sodil zastrupljevalki)
chapelte féminin ardente od gorečih sveč obdana krsta, mrtvaški oder
fièvre féminin ardente (médecine) huda vročina
miroir masculin, verre masculin ardent vžigalno zrcalo, steklo
nature féminin ardente strastna narava
soif féminin ardente žgoča žeja
il est ardent au travail on je vnet, kaže vnemo pri delu
mener une lutte ardente contre voditi vroč, strasten boj proti
être sur des charbons ardents (figuré) biti (kot) na žerjavici

arèst (-a) m pog. (zapor) prigione, carcere; galera, pog. gattabuia:
šalj. biti v arestu stare in galera, vedere il sole a scacchi

aretíran

biti aretiran être en état d'arrestation

argadillo, argadijo moški spol motovilo, vrtljiva naprava

andar en el argadillo biti v stiski

argent [aržɑ̃] masculin srebro; denar; srebrna barva

d'argent srebrn (tudi figuré)
pièce féminin d'argent srebrnik
argent en caisse blagajniška gotovina
argent blanc srebrn denar
vif argent živo srebro
argent (au) comptant gotovina
argent immobilisé dobro naložen denar
argent monnayé, sonnant kovani denar
argent de poche žepnina
argent vierge čisto srebro
marché masculin d'argent denarni trg
rareté féminin d'argent pomanjkanje denarja
somme féminin d'argent denarna vsota
homme masculin d'argent sebičen človek
je n'ai pas d'argent sur moi nimam denarja pri sebi
il en a pour son argent lahko je zadovoljen s tem, prišel je na svoj račun
l'argent n'a pas d'odeur vseeno je, odkod prihaja denar
déposer son argent en banque deponirati, vložiti svoj denar v banki
il en fut pour son argent bil je ob svoj denar
je suis à court d'argent sem v denarni stiski
l'argent est rare za denar je trda
l'argent lui fond dans la main denar se mu (kar) stopi v roki, mu gre hitro iz rok
il fait argent de tout on vse spravi v denar
gagner de l'argent (za)služiti denar
jeter l'argent par les fenêtres denar metati skoz okno
manger de l'argent izgubiti denar (pri kaki stvari)
manquer d'argent biti v stiski za denar
payer en argent comptant plačati (takoj) v gotovini
payer en argent frais plačati v bankovcih (ne v obveznicah)
placer de l'argent à long terme naložiti denar dolgoročno
prélever de l'argent dvigniti denar
prendre quelque chose pour argent comptant naivno, slepo kaj verjeti
prêter de l'argent posoditi denar, dati posojilo
toucher de l'argent dobiti, prejeti denar
vous ne verrez pas la couleur de son argent on vam ne bo plačal
nous en voulons pour notre argent hočemo priti na svoj račun
le temps c'est de l'argent (proverbe) čas je zlato

argēnto m srebro:
argento vivo pog. živo srebro
nozze d'argento pren. srebrna poroka
avere l'argento vivo addosso pren. biti nemiren kot živo srebro
capelli d'argento sivi lasje
gli argenti srebrnina

argilla f ilovica, glina:
argilla refrattaria šamot
piccione d'argilla šport glinast golob
essere fatto della stessa argilla pren. biti iz istega testa, biti enakega kova

argument [ê] moški spol (-a …) das Argument (navidezni Scheinargument, nasprotni Gegenargument, stvarni Sachargument); der Beweisgrund
trden argument ein stichhaltiges Argument
figurativno biti dostopen za argumente mit sich sprechen lassen
z argumentom … mit der Begründung …
volivni boj/diskusija z argumenti argumentativ geführt

Arlecchino

A) m

1. Harlekin (maska)

2.
arlecchino pren. burkež, pavliha, neresnež, figamož:
fare l'arlecchino neresno se vesti
discorso da arlecchino neresno govorjenje
essere un arlecchino biti harlekin, figamož

B) agg. invar. pisan, raznobarven:
tovaglia arlecchino pisan prt

arm ubog, reven (an česa); arm machen osiromašiti; arm werden siromašeti, osiromašeti; arm dran sein biti revež/sirota; arm und reich bogati in revni

arma f (pl. -mi)

1. orožje:
armi automatiche avtomatsko orožje
armi da fuoco strelno orožje
armi atomiche atomsko orožje
armi nucleari jedrsko orožje
armi bianche hladno orožje
porto d'armi orožni list
presentare le armi pozdraviti z orožjem
passare per le armi postreliti, ustreliti
compagno d'arma soborec, bojni tovariš
fatto d'armi oborožen boj, spopad
piazza d'armi vojaški poligon
uomo d'armi vojaški strokovnjak
andare sotto le armi iti k vojakom
chiamare sotto le armi poklicati pod orožje

2. pren. orožje:
arma a doppio taglio dvorezni meč
affilare le armi pripraviti se na boj
prendere le armi pripraviti se na vojno
deporre le armi odložiti orožje, prekiniti sovražnosti, vdati se
levarsi in armi upreti se z orožjem
essere alle prime armi biti začetnik, lotiti se novega podjetja

3. vojska:
armi mercenarie najemniška vojska

4. rod vojske:
l'arma azzurra letalstvo
l'arma di fanteria pehota
l'arma del genio inženirstvo
l'arma benemerita karabinjerji

arma ženski spol orožje; puška

arma blanca hladno orožje
arma de fuego ognjeno orožje
arma de tiro rápido brzostrelno orožje
ponerse en arma vse potrebno ukreniti
tocar (al) arma trobiti k orožju
armas pl vrsta oborožene vojske; oborožitev; grbovni ščit; obrambna sredstva
escudo de armas grbovni ščit
armas arrojadizas metalno orožje
plaza de armas vojaško vežbališče
sala de armas borilnica; orožarna
alzarse en armas upreti se
estar sobre las armas biti pod orožjem
hacer armas bojevati se, vojskovati se
hacer uso de las armas zgrabiti za orožje
llegar a las armas spopasti se
pasar por las armas ustreliti (po naglem sodu)
probar las armas na preskušnjo dati
rendir las armas položiti orožje
tomar (las) armas zgrabiti za orožje
¡a las armas! k orožju!

arma -ōrum, n (prim. gr.ἀραρίςκω in ἀρτύω stikam, spajam, ἄρμος stik, spah, člen, rama, ἄρμα voz, ἄρϑρον člen, ud, lat. armus, armentum, artus -ūs, artus 3, ars)

1. obrambno orožje, vojna oprava: armorum atque telorum portationes S. obrambnega in napadnega orožja, arma, tela, equi S., arma, tela, alia parari iubent L., velut tela atque arma T., arma his imperata: galea, clipeum, ocreae, lorica, omnia ex aere L., tertia arma (= spolia) V.; arma induere Cu. z obrambnim orožjem se opraviti, indui armis V., in armis esse L. v orožju biti; pren. ščit: excident gladii, fluent arma de manibus Ci., fluitantia arma L., Lausum socii exanimem super arma ferebant V. na ščitu, apparent arma virum V., se in arma colligere V. s ščitom se zaslanjati, arma armis pulsare Cu., arma Aeneae describere Plin. iun.

2. sinekdoha orožje nasploh: officinae armorum N. orožarnice, armorum usus Cu., exercitatio armorum Vell., exercitationes armorum L. orožne vaje, exercitationes campestres equorum et armorum Suet., armorum et equitandi peritissimus Suet. v ravnanju z orožjem in jahanju; ἕν διὰ δυοῖν: arma virique L., Cu. ali viri armaque L. ali arma, viri L. oboroženi možje, oboroženci, arma virumque ferens V. oboroženega junaka, vi et armis S. ali vi atque armis C. ali vi ac per arma Suet. z oboroženo silo; naspr. sine armis N.; arma induere L., O., arma capere Ci., C. ali capessere V., arma sumere Ci. orožje dvigniti, arma sumere pro aliquo adversus aliquem L., arma ferre contra aliquem Vell., adversus (adv.) arma ferre N., arma gerere Ci., stare in armis Cu., Sen. tr. pod orožjem biti, arma tradere N., L., Suet., arma (de)ponere Ci., arma abicere Ci., confligere armis Ci., decernere, decertare armis Ci. ep., armis dimicare N., armis certare V., mori in armis V. z orožjem v roki; pren. orožje = branilo: spoliatus armis audaciae Ci., arma iudiciorum et legum Ci., prudentiae Ci., aptissima arma senectutis Ci., amico arma dedit H. nauke; preg.: armis et castris tentata res est Ci. na vse mogoče načine, contra borean ovis arma ministret O. nudi zavetišče, brani, arma quaerere V. na pripomočke misliti.

3. met.
a) dvig orožja, boj, bitka, vojna: auctor armorum Hirt., arma civilia Ci. ep., terrestria O., Galli inter ferrum et arma nati L., aderant, qui arma Vitellii bellumque affirmarent T., arma virumque cano V., arma dicere H., pacem huc fertis an arma? V., cedant arma togae Ci. vojna miru, silent leges inter arma Ci., res spectat ad arma Ci. ep., arma spectare et bellum L., ad arma! C., L. k orožju! = v boj! arma, arma! Sil., ad arma conclamare, concitare C., rem ad arma deducere C., ire ad arma Ci. ep. ali in arma S., in arma feror V. žene me v boj, me pater misit in arma V., compositis armis N. po končanem boju, arma Saturnini oppressa sunt Ci. upor, Graeciae arma movere Cu., arma mota adversus aliquem L., Romana arma movebantur L., arma inferre Italiae N. iti z vojsko nad Italijo, arma reffere V. obnoviti vojno, arma proferre longius ab urbe L.; pren.: leo arma movet V. se postavi v bran.
b) oborožena sila, vojna moč, vojska: Mezentius arma quae sibi conciliet V., Persarum et Spartanorum arma Cu., gens nondum arma Macedonum experta Cu., nulla iam publica arma, arma in Augustum cessere T.; od tod: neutra arma sequi O. ali nulla arma movere O. k nobeni vojskujoči se strani pristopiti, nepristranski ostati.
c) oboroženci, vojaki: fatalis machina plena armis V. (o trojanskem konju), auxiliaria arma O. pomožne čete, auxilia leviorum armorum L. lahko oboroženih vojakov, arma Romana liberare L., vallum armis ambire T., Hispanias armis non ita redundare T.

4. pren. orodje, oprava, priprava, oprema: repente lintribus in eam insulam materiem, calcem, caementa, arma convexit Ci., quae sint agrestibus arma V., Cerealia arma V. orodje za peko kruha, pekarske naprave, Aeneas paribus accingitur armis V. z drvnico, remigium supplet, socios simul instruit armis V. z vesli, colligere arma (navis) V. jadra spenjati, navis spoliata armis V. brez krmila, arma operis sui O., humeris arma parata suis O. (o perutih), equestria arma L., O. oprava za ježo, konjska oprema, arma venatoria Sen. ph. lovska oprava, tondentis arma capillis Mart. orodje za striženje las.

Opomba: Sinkop. gen. pl. armûm: Pac. ap. Ci., Acc. ap. Non. (to obliko graja Ci.).

arme [arm] féminin orožje; vrsta, rod vojske; puška; pluriel grb

par les armes z orožjem, s silo
arme à double tranchant dvorezno orožje
arme antiaérienne, antichar, automatique protiletalsko, protitankovsko, avtomatsko orožje
armes atomiques, nucléaires atomsko orožje
arme blanche, muette hladno orožje
arme à feu, défensive, offensive strelno, obrambno, napadalno orožje
arme à tir rapide hitrostrelno orožje
carrière féminin, métier masculin d'armes vojaška kariera, poklic
compagnons, frères d'armes vojni tovariši
fait masculin d'armes junaško dejanje
maître masculin d'armes učitelj mečevanja
le peuple en armes za boj pripravljeno ljudstvo
place féminin d'armes prostor za (vojaške) parade
port masculin d'armes orožni list
prise féminin d'armes vojaška parada, svečan vojaški zbor
suspension féminin d'armes ustavitev sovražnosti
vaisselle féminin aux armes d'un prince namizna posoda s knežjim grbom
braquer, pointer, diriger une arme nameriti, usmeriti orožje (vers proti, na)
déposer, rendre les armes položiti orožje, vdati se
être sous les armes biti pod orožjem; služiti vojsko
faire ses premières armes biti prvič v boju, figuré začeti svojo kariero
faire, tirer des armes boriti se
mettre bas les armes ustaviti sovražnosti
(populaire) passer l'arme à gauche (figuré) umreti
passer un prisonnier par les armes ustreliti ujetnika
porter les armes contre son propre pays vojskovati se proti lastni deželi
prendre les armes prijeti za orožje, pripraviti se za boj
présenter les armes (militaire) (po predpisih) pozdraviti z orožjem
régler un différend par les armes z orožjem urediti spor
dans quelle arme sert-il? v katerem rodu vojske služi?
faire tomber les armes des mains de quelqu'un komu orožje iz rok izbiti, figuré ukloniti ga, pomiriti ga
tourner les armes contre quelqu'un obrniti orožje proti komu (svojemu zavezniku ali prijatelju)
reposez armes! puško k nogi!
arme sur l'épaule droite! puško na desno ramo!
en venir aux armes pričeti vojno