Franja

zvest [é] (-a, -o)

1. človek, pes: treu; (lojalen) pflichttreu, gesinnungstreu; (vdan, ljubeč) anhänglich
zvest človek eine treue Seele
-treu (kralju königstreu, vladi regierungstreu, cesarju kaisertreu, ustavi verfassungstreu, zakonu/zakonom gesetzestreu)
biti/ostajati zvest komu/čemu (jemandem/etwas) die Treue halten/wahren, treu bleiben
ostati zvest obljubi ein Gelöbnis halten
ostati zvest samemu sebi sich selber treu bleiben

2. posnetek, slika, poročilo: wirklichkeitstreu; -getreu (delu, originalu werkgetreu, izvirniku/predlogi originalgetreu, v detajlih detailgetreu, besedilu textgetreu)
zvest naravi (realističen) naturnah

zvést fidàle, loyal , (vdan) dévoué , (prevod) exact, fidèle

zvest svojim načelom fidèle à ses principes
biti (ostati) zvest komu être (rester) fidèle à quelqu'un
zvesto poslušati écouter fidèlement (ali attentivement)

zvést (-a -o) adj.

1. fedele, fido; devoto:
biti zvest do groba essere fedele fino alla tomba
imeti zveste prijatelje avere amici fedeli
zvest tovariš fido compagno

2. leale, ligio:
zvest obljubi leale
zvest izročilom ligio alle tradizioni

3. (popolnoma skladen, veren) fedele:
zvesta kopija slike copia fedele del quadro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti zvest obljubi tener fede alla promessa
biti zvest samemu sebi essere coerente
zemlja čaka zveste roke la terra attende mani amorevoli, premurose
zveste oči occhi devoti
jur. pogodbi zvesta stranka parte fedele al contratto
zvesto tolmačenje aderenza (al testo)

zvést fiel; leal ; (vdan) adicto

sam sebi zvest fiel a sí mismo
zvest svojim načelom fiel a sus principios
zvesta duša (fig) una excelente persona
zvest svojim prijateljem fiel a (ali para, con) sus amigos
biti, ostati zvest komu seguir fiel a alg, guardar fidelidad a alg

zvez|a¹ [é] ženski spol (-e …) povezava, način povezanoti: die Verbindung (miselna Gedankenverbindung)
notranja zveza (sovisnost) der Zusammenhang
(vzročna Ursachenzusammenhang); (nanašanje na) der Bezug, die Bezogenheit (zveza s predmetom obravnave Sachbezogenheit, Sachbezug)
brez zveze verbindungslos
brez zveze z zadevo sachfremd
figurativno imeti dobre zveze gute Verbindungen haben
v zvezi z in Verbindung mit, in Zusammenhang mit, in Bezug auf, betreffend
biti v zvezi z verbunden sein mit, sich beziehen auf, in Beziehung stehen mit, im Zusammenhang stehen mit, (etwas) betreffen
stopiti v zvezo z/s sich in Verbindung setzen mit, Verbindung aufnehmen mit

zvéza liaison ženski spol , jonction ženski spol , union ženski spol , connexion ženski spol ; alliance ženski spol , relation ženski spol , communication ženski spol , association ženski spol , fédération ženski spol , confédération ženski spol , ligue ženski spol ; (gradbeništvo) assemblage moški spol

brez zveze sans suite, décousu, incohérent
zveza narodov Société ženski spol des Nations
obrambna zveza alliance défensive
poslovna zveza relation ženski spol d'affaires
Sovjetska zveza Union Soviétique
študentska zveza association d'étudiants
telefonska zveza communication téléphonique
zakonska zveza union conjugale
železniška zveza correspondance ženski spol de chemin de fer
biti v zvezi s kom être en relations (ali en rapport, en liaison, en communication, en contact) avec quelqu'un
imeti zveze s kom avoir des rapports (ali des relations) avec quelqu'un
stopiti v zvezo s kom entrer en relations (ali en rapport, en communication, en contact) avec quelqu'un, prendre contact avec quelqu'un, familiarno contacter quelqu'un
vzpostaviti (prekiniti) (telefonsko) zvezo établir (rompre ali couper) la communication (téléphonique)

zvéza unión f ; conexión f ; (telefonska, prometna) comunicación f ; relación f , pol liga f , federación f , confederación f ; alianza f coalición f ; (družba) sociedad f ; (društvo) asociación f ; (med vlaki, na železnici) correspondencia f ; (poklicna) corporación f , gremio m

zveza držav confederación f (de Estados)
Zveza Narodov Sociedad f de las Naciones
carinska zveza unión f aduanera
medsebojna zveza correlación f
obrambna zveza alianza f defensiva
Sovjetska Zveza Unión f Soviética
svetovna poštna zveza Unión f postal Universal
strokovna zveza sindicato m
študentovska zveza asociación f de estudiantes
zakonska zveza matrimonio m; lazo m matrimonial, (poroka) enlace m (matrimonial)
brez zveze sin relación
biti v zvezi z estar relacionado (ali en relación) con
ni (železniške) zveze no hay correspondencia
vlak ima zvezo z brzovlakom el tren empalma con el rápido
imeti zvezo z (na železnici) empalmar con, enlazar con
imeti trgovinske, poslovne zveze z tener relaciones comerciales con
vzpostaviti (prekiniti) telefonsko zvezo establecer (cortar) la comunicación
spraviti (dve stvari) v zvezo correlacionar

zvézati lier, joindre, unir, réunir, associer; relier, raccorder; attacher ; (z vrvjo) ligoter, ficeler; allier ; (gradbeništvo) assembler

zvezati se s kom s'allier à (ali avec) quelqu'un, se liguer, se coaliser, se confédérer
biti tesno zvezan s kom être étroitement lié à (ali avec) quelqu'un

zvezd|a¹ [é] ženski spol (-e …) astronomija der Stern, das Gestirn (dvojna Doppelstern, glavna Hauptstern, Pasja Hundsstern, vodnica Leitstern)
zvezda repatica der Komet, der Schweifstern, Haarstern
figurativno srečna zvezda der Glücksstern, ein guter Stern
nesrečna zvezda der Unstern
zvezde/zvezd Stern-, Sternen-
(soj der Sternenglanz, svetlikanje die Sternstrahlung, vojna der Sternen-Krieg, ime der Sternname, oddaljenost die Sternentfernung)
ločna razdalja zvezde pod horizontom die Depression
brez zvezd sternlos
posut z zvezdami bestirnt, besternt, sternbesät
zvezda vzhaja/zahaja der Stern geht auf/unter
figurativno biti zapisano v zvezdah in den Sternen geschrieben stehen
obljubljati zvezde z nebes komu (jemandem) goldene Berge versprechen, das Blaue vom Himmel versprechen
videti zvezde Sterne sehen, od bolečin: die Engel singen hören
pod srečno zvezdo vom Glück begünstigt
rojen pod srečno zvezdo unter einem günstigen Stern geboren

zvézda étoile ženski spol , astre moški spol

Davidova zvezda étoile de David (ali juive)
filmska zvezda vedette ženski spol ali étoile (du cinéma, de l'écran), star ženski spol
jutranja zvezda, danica étoile du matin
morska zvezda (zoologija) étoile de mer, astérie ženski spol
nesrečna zvezda mauvaise étoile
peterokraka zvezda étoile à cinq branches (ali pointes)
zvezda severnica étoile polaire
zvezda stalnica étoile fixe
zvezda večernica étoile du soir
zvezda vodnica étoile polaire, Polaire ženski spol
z zvezdami posejano nebo ciel moški spol étoilé, ciel semé (ali parsemé, criblé) d'étoiles
zvezda se prižge (ugasne) une étoile apparaît, s'allume (pâlit, s'éteint)
biti rojen pod srečno (nesrečno) zvezdo être né sous une bonne (mauvaise) étoile
v zvezde koga kovati porter quelqu'un aux nues, faire le panégyrique de quelqu'un
zaupati svoji zvezdi, verjeti v svojo zvezdo avoir foi (ali être confiant) en son étoile

zvézda estrella f , (velika) estrellón m ; astro m

danica estrella matutina (ali del alba)
morska zvezda estrellamar f; estrella f de mar
filmska zvezda (fig) estrella de la pantalla (ali de cine ali de la pelicula ali del film)
zvezda severnica estrella del Norte (ali polar)
zvezda večernica estrella vespertina, estrella de Venus
zvezda vodnica estrella f polar (ali del Norte)
biti rojen pod srečno zvezdo tener estrella
roditi se pod srečno zvezdo haber nacido con buena estrella
rodil se je pod nesrečno zvezdo nació con mala estrella
kovati, povzdigovati koga v zvezde (fig) poner a alg sobre (ali por) las estrellas
posuti (se) z zvezdami estrellar(se)
posut z zvezdami estrellado
segati po zvezdah (fig) tener grandes pretensiones, querer alcanzar lo imposible
verjeti v svojo zvezdo tener fe en su buena estrella
vse zvezde videti (od bolečine) ver las estrellas

zvijáča ruse, (majhna) trick; guile, artifice, wile

kup, koš zvijáč the whole bag of tricks
vojna zvijáča stratagem, ruse, military manoeuvre
poslovne zvijáče the tricks of the trade
izvesti zvijáčo (žargon) to put one over (on someone)
spregledati (spoznati) zvijáče, biti kos zvijáčam kake osebe to be up to someone's tricks
poznam jaz njegove zvijáče I'm up to his tricks
uporabiti zvijáčo za dosego svojih ciljev to achieve one's purpose by trickery

zvit³ (-a, -o) (prebrisan) schlau, gerissen, gewitzt, bauernschlau, durchtrieben, posebno: oberschlau, fuchsschlau
biti zvit schlau/gerissen sein, es dick hinter den Ohren haben
zvito listig, listigerweise

zvon¹ [ô] moški spol (-a …) die Glocke (bronast Bronzeglocke, železen Eisenglocke, ladijski Schiffsglocke)
zvonovi množina Glocken množina, das Glockengeläut, Geläut, das Läutwerk, Läutewerk
livar zvonov der Glockengießer
zvonjenje zvonov das Glockengeläut
zvonovi zvonijo die Glocken hallen/tönen/werden geläutet
biti plat zvona Sturm läuten
figurativno obesiti na veliki zvon an die große Glocke hängen

zvón (-a) m

1. campana:
zvon buči, doni la campana rimbomba, risuona
bronast zvon campana di bronzo, bronzo
kembelj, plašč zvona il battaglio, il manto della campana

2. ekst. suono della campana, campana, squilla:
opoldanski, večerni zvon la campana di mezzogiorno, della sera
zvonovi zvonijo vkup le campane suonano a distesa
mrliški zvon campana da morto
opozorilo ladijskega zvona l'allarme della campana di bordo
biti plat zvona suonare a stormo

3. teh.
potapljaški zvon campana penumatica
kem. stekleni zvon campana di vetro
gosp. stekleni zvon za sir copriformaggio
pren. obešati na veliki zvon farlo sapere in giro
slišati še drugo plat zvona sentire ambedue le campane
obl. hlače, krilo na zvon pantaloni, gonna a campana
muz. (cevasti) zvonovi campane tubolari

žába (-e) f

1. zool. rana (Rana);
žabe kvakajo, regljajo le rane gracidano
žabe in krastače le rane e i rospi
gastr. jesti žabe mangiare cosce di ranocchia
piti kot žaba bere come una spugna
zool. barska žaba rana arvale (Rana arvalis)
zool. zelena žaba rana verde, ranocchio (Rana esculenta)
zool. žabe anuri (sing. -o) (Anura)

2.
človek žaba uomo rana

3. pejor. ranocchio

4. hipok. ranocchio

5. obl. (otroško enodelno oblačilo) pagliaccetto; pog. (ženske hlačne nogavice) collant
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
plavati žabo nuotare a rana
teh. urejati pločnik z žabo sistemare il marciapiede con la mazzeranga
pren. gledati koga kot žaba jajce guardare, fissare qcn. con occhi stralunati
napihovati se kot žaba darsi arie, essere un pallone gonfiato
biti komu mar kakor žabi za lešnik non importargliene un fico secco

žal² [žau]

1.
biti žal leid tun (žal mi je es tut mir leid, pa če mi je še tako žal … so leid es mir tut, aber …)
žal mi je, da sem … ich bereue es, …
postati žal es bereuen (postalo mi je žal ich bereute es)
ne bo ti žal du wirst es nicht bereuen

2.
žal mi je koga (jemand) tut mir leid, ich bedauere (jemanden)

3.
žal mi je, da … (na žalost) ich bedauere, [daß] dass …
žal mi je, da Vam moram sporočiti … ich bedauere, Ihnen mitteilen zu müssen …

4.
ne biti žal česa (etwas) nicht scheuen, kein … scheuen (denarja/stroškov keine Kosten scheuen, truda keine Mühe scheuen)

5.
biti žal za kom/čim
biti žal po kom/čem (jemandem/einer Sache) nachtrauern

žàl

A) adj. inv. offensivo; ostile:
žal beseda parola offensiva
žal misel pensiero ostile

B) žál adv.

1. (v predik. rabi) biti žal komu dispiacere; pentirsi:
žal mi je, da sem to storil mi dispiace di averlo fatto
rel. žal mi je, zelo mi je žal mi pento, mi pento dal profondo del cuore; mea culpa, mea maxima culpa

2. dispiacere per, di qcn., qcs.;
žal mu je stroškov za zdravljenje gli dispiace per i soldi spesi per la cura

3. žal biti za, po rimpiangere:
nikomur ni žal po njem nessuno ne rimpiange l'assenza

4. purtroppo, sfortunatamente; ahimé, ahinoi:
greš z nami? Žal ne morem vieni con noi? Purtroppo non posso

žàl prisl. din păcate
□ biti žal a-i părea rău, a regreta
□ žal mi je îmi pare rău

žalítev (-tve) f offesa, affronto, ingiuria, onta, spregio; žarg. sgarro; jur. vilipendio, oltraggio:
biti deležen, požreti žalitev ricevere, patire un affronto
maščevati prestano žalitev vendicare l'onta sofferta
huda žalitev insulto atroce
jur. žalitev oboroženih sil vilipendio delle forze armate
žalitev uradne osebe oltraggio a pubblico ufficiale