-
ὁ-ποδαπός 3 (korel. k ποδαπός) odkod doma, kakov rojak.
-
ὁ-ποῖος 3, ep. ὀπποῖος, ion. ὁκοῖος (korel. k ποῖος, relat. in v indir. vpraš.) kakšen, kakov, takšen, ki; z ἄν: kakršenkoli, kdorkoli, karkoli, ὁποῖός τις οὖν kakršenkoli, ὁπποῖ' ἄσσα kakšne neki, ὁποῖα ἄττα kakršne pač (neki), ῥήγνυται ὁποία δὴ φλέψ neka žila, ὁποῖόν τί ἐστι z inf.: kaj pomeni; kot adv. stoji Sof. O. R. 915 οὐδ' ὁποῖ' ἀνὴρ ἔννους ne kakor pameten mož.
-
ὁπόσος 3, ep. ὁππόσος in ὁπόσσος, ion. ὁκόσος (korel. k πόσος, relat. in indir. vpraš.) 1. o številu: kolikšen, koliko, kot; pl. vsi, ki; vse kar; z ἄν: kolikršenkoli, po kolikor, ὁπόσα βούλεται kolikor hoče, kolikor se mu ljubi, ὁπόσην τινά kolikršnokoli. 2. o prostoru: kako velik, kakor daleč ὁπόσσον ἐπέσχε πῦρ.
-
ὁποστός 3 kateri (po številu).
-
ὁπότερος 3, ep. ὁππότερος, ion. ὁκότερος (korel. k πότερος; relat. in v indir. vpraš.) 1. kdor, kateri izmed obeh, v pl. katera izmed (od) obeh strank. 2. eden izmed obeh; pl. ena od obeh strank. – adv. ὁπότερα (ὁκότερα) in ὁποτέρως na kateri izmed dveh načinov, kako; ὁπότερα … ἤ (utrum … an) ali … ali.
-
ὀπταλέος 3 (ὀπτός) ep. pečen, κρέα pečenka.
-
ὀπτός 3 pečen, pražen, žgan, πλίνθος opeka, σίδηρος kaljen.
-
ὀπωρινός 3 (ὀπ-ώρα) ep. jesenski, poznoleten, ἀστήρ Sirij, pasja zvezda.
-
ὁρᾱτός 3 viden, vidljiv, ἐν ὁρατῷ vidljivo, očitno.
-
ὀργανικός 3 (ὄργανον) z orodjem opremljen, ki dela z orodjem.
-
ὀργίλος 3 (ὀργή) nagle jeze, togoten, srdit NT.
-
ὀρεινός 3 ὄρειος 3 in 2 ion. οὔρειος, ep. in poet. ὀρέστερος 3 (ὄρος) 1. gorat, hribovit, brdovit, ὁδός gorska pot, ὀρεινὴ (χώρα) gorska dežela. 2. na gorah živeč, gorski, sirov, divji, Θρᾷκες gorski Tračani; subst. ὁ, ἡ gorjanec, hribovec.
-
ὀρεκτός 3 (ὀρέγω) 1. ep. iztegnjen, nastavljen, vzdignjen μελίαι. 2. zaželen.
-
ὀρέστερος 3 gl. ὀρεινός.
-
Ὀρέστης, ου, ὁ [ep. αο in εω, acc. αν, voc. α] Agamemnonov in Klitajmnestrin sin; adi. Ὀρέστειος 3.
-
ὄρθιος 3 in 2 (ὀρθός) 1. navkreber ali v breg, strm ὁδός, pokoncu postavljen, pokoncu stoječ, navpičen γέρρα; ὥστε πάντας ὀρθίας στῆσαι τριχάς tako da so vsem stopili lasje pokoncu; τὸ ὄρθιον breg, strm vrh, pobočje, πρὸς ὄρθιον εἶμι (ἄγω) grem (peljem) navkreber, v breg, κατὰ τοῦ ὄρθίου strmo navzdol. 2. (ki gre) naravnost, τὰ ὄρθια τὰ ἐς τὴν μεσόγαιαν φέροντα ravna črta v sredino dežele. 3. o glasu: visok, tenek, glasen, čist νόμος, κηρύγματα, κωκύματα. – adv. ὄρθια glasno ἤυσε. 4. v vojaškem govoru; ὄρθιοι λόχοι podolgaste napadalne stotnije, v katerih sta stala 2 moža drug poleg drugega in 50 mož drug za drugim ali 4 možje drug poleg drugega in 25 mož drug za drugim, προσβάλλω ὀρθίοις λόχοις napadem s podolgastimi stotnijami, λόχους ὀρθίους ποιῶ, ἄγω(oppos. φάλαγξ bojni red s širokim čelom).
-
ὀρθό-κραιρος 3 (κέρας) ep. 1. s pokončnimi rogovi, ravnorogat βόες. 2. νῆες spredaj in zadaj navzgor zakrivljen, z visokimi krni.
-
ὀρθός 3 [Et. iz ϝορθϝός, kor. weredh, rasti, slov. rod, rana (ura) (iz rōd-na), rastem iz orst-, ordh-t-; lat. ar-duus, arbor] 1. pokončen, pokoncu stoječ, navpičen; τρίχες ὀρθαὶ ἔσταν lasje so stopili pokoncu (so se naježili), οὖς ὀρθὸν ἵστημι nastavljam uho, strižem z ušesi, ἐξ ὀμμάτων ὀρθῶν, ὄμμασιν ὀρθοῖς z odprtimi očmi, s smelim pogledom, odkrito. 2. raven, naravnost ὁδός, ὀρθὴν (ὁδόν) naravnost, ravnim potom, δι' ὀρθῆς ravnim potom, srečno. 3. a) nepoškodovan, popoln, srečen, ἐς ὀρθὸν ἵσταμαι sem v srečnih razmerah; b) pravi, resničen λόγος, ἔπος, pravičen; τὸ ὀρθόν, τὰ ὀρθά pravica, resnica; ὀρθῷ λόγῳ v resnici, ἐς ὀρθὸν ἐκφέρω μαντεύματα uresničim, izvršim, δίκης ἐς ὀρθὸν φωνέω resnično. 4. adv. ὀρθῶς = κατὰ τὸ ὀρθόν na pravi način φιλομαθεῖς, prav, primerno, pravično, resnično δικάζω.
-
ὀρθρινός, ὄρθριος 3 (ὄρθρος) na vse zgodaj, zarana, rano v jutro NT.
-
ὀρικός 3 (ὀρεύς) ki spada k mezgu, ζεῦγος vprega mezgov.