Franja

òn | ôna | ôno (njêga (ga), njé (je), njêga (ga)) pron.; pl. (oni, one, ona)

1. lui (egli), lei, (essa), esso; pl. loro; essi, esse;
on ima prav, ne ti ha ragione lui, non tu

2. (v nepredložnih odvisnih sklonih pod poudarkom daljša oblika, sicer krajša)
njemu verjameš? credi a lui?
ali mu verjameš? gli credi?
njega se ne bojim non ho paura di lui
ne boj se ga non temerlo

3. (s predlogi se rabi daljša oblika)
brez njega bi težko uspeli senza di lui non ce l'avremmo fatta

4. (v brezosebni rabi, v odvisnih sklonih izraža smiselni osebek)
ni je doma (lei) non è in casa
zebe ga (lui) ha freddo

5. (v dajalniku izraža svojino, pripadnost)
srce ji močno bije il cuore le batte forte
bil jim je kakor oče gli fece per così dire da padre

6. nekdaj (v množini, za spoštljivo ogovarjanje osebe) lui, lei, loro:
gospa, ali so oni pozabili torbico? signora, ha dimenticato lei la borsetta?

onager ( onagrus: Varr.) -grī, m (izpos. ὄναγρος)

1. divji osel (čisto lat. asinus ferus): V., Col., Plin., Petr., Mart., Suet., Cels., Vulg.

2. metaf. ónager, metalnica, s katero so metali kamenje: Veg., Amm.

one¹ [wʌn] pridevnik
eden, ena; edin, neki, enak, isti

one day nekega dne (v prihodnosti ali preteklosti)
one or two eden ali dva, par
all one vseeno
it is all one to me vseeno mi je
one another drug drugega
one after another drug za drugim
one with another povprečno
like one o'clock na vso moč
one and the same eden in isti
ten to one zelo verjetno
one at a time posamič, ločeno
with one voice soglasno
one man in ten vsak deseti (človek)
all were of one mind vsi so bili istega mnenja
no one man could do it sam tega ne bi zmogel nihče
his one thought njegova edina misel
the one way to do it edini način, kako to storiti
to become one združiti se
to be one too many for s.o. biti malo pretežko za koga
to be made one poročiti se, biti združen v zakonu
to make one pridružiti se komu
to make one of pripadati komu (čemu), biti del koga (česa)

one² [wʌn] zaimek

1.
nekdo, kdo, kdorkoli

2.
eden, en (namesto zaimka ali samostalnika: the little one malček, the picture is a realistic one slika je realistična)

3.
nedoločni zaimek (one knows ve se)

4.

Razno:

one who nekdo, ki
the one who tisti, ki
that one tisti
like one dead kot mrtvec
one so clever nekdo, ki je tako pameten
a sly one prebrisanec
a nasty one hud udarec
many a one veliko ljudi
that's a good one! dobro je!, ni slabo!
figurativno one in the eye nekaj, kar boš pomnil; polten udarec (ki ga boš pomnil), spominek
to land s.o. one pritisniti koga, udariti
the Holy One, One above bog
the evil one hudič, satan

ône elles

one same elles seules, elles-mêmes
to so one ce sont elles
one me niso videle elles ne m'ont pas vu

ôni ils, eux

to so oni ce sont eux
oni pravkar prihajajo ils sont en train de venir

oníkati (-am) imperf. nekdaj dare del loro:
v mestih so se ljudje onikali in città la gente si dava del loro

onyx -ychis, acc. sg. -ycha, acc. pl. -ychas, m in f (gr. ὄνυξ noht) od tod meton. (zaradi svetle barve)

1. f óniks, rumenkast poldragi kamen z belimi in rdečimi progami, iz katerega so starodavniki izdelovali kameje: Plin., Vulg.

2. f óniks, alabáster, rumenkast marmor kot material za izdelavo
a) najrazličnejših posod: Plin.
b) talnih plošč: totāque effusus in aulā calcabatur onyx Lucan., calcatusque tuo sub pede lucet onyx Mart.; meton. alabástrna posodica kot mazilnica ali dišavnica (stekleničica, pušica za dišave): nardi parvus onyx H. steklenička z nardovim oljem, o. murreus Pr.; fem. pri Mart. — Soobl. onychus -ī, m alabástrna posoda kot nočna posoda: Lamp.

3. óniks, školjka iz vrste pokrovač: Plin.

opásati ceindre, entourer de quelque chose

opasati si meč ceindre l'épée, se ceindre de son épée
mesto so opasali z bodečo žico la ville fut entourée de fils barbelés

opazíti (-im) | opážati (-am) perf., imperf.

1. scorgere, avvertire, avvistare, accorgersi, avvedersi (di):
opaziti prve znake bolezni avvertire i primi sintomi della malattia

2. notare, scoprire:
kritiki so zbirko opazili la raccolta è stata notata dalla critica

opera -ae, f (opus)

1. delo, trud, prizadevanje, težnja, delavnost: linguā factiosi, inertes operā Pl., mercennariorum operae, non artes emuntur Ci., nusquam nec opera sine emolumento nec emolumentum sine impensā operā L., res multae operae C. zelo težavna, naporna, operam fortium virorum edere L. izkaz(ov)ati se za hrabre može, homines in operas mittere Ci., operam perdere ali ludere Kom. (gl. ta glag.) ljudem da(ja)ti delo in zaslužek, permultum operae consumere Cu. veliko si prizadevati, koga stati veliko truda, (omnem) operam in aliquā re consumere (ponere, locare) Ci. ali operam insumere L., satis operae insumere in aliquā re T. (Dial.) ali operam conferre in rem Ci. (na vso moč) truditi se, prizadevati si za kaj, napenjati se s čim, pri čem; lahko tudi operam sumere z zahtevnim stavkom: Ci. ali z inf.: Pl. ali z ad in gerundijem: Pl.; poseb. pa operam dare alicui rei truditi se, prizadevati si, pečati (ukvarjati, baviti) se s čim, gojiti kaj, svoje delo (svoje moči) posvetiti (posvečevati) čemu: Q., Hier., palaestrae L., N., rei familiari N., amori Ter., valetudini Ci. paziti na svoje zdravje, sermoni Ci. razgovor začeti, liberis Ci. otroke roditi, rei quaerendae Pl., legibus condendis L., fidibus tractandis Val. Max.; z zahtevnim stavkom = truditi se za kaj, delati kaj, pri čem, gledati, da (da ne): Pl., Ter., L., C., Ci. idr.; tudi s samim cj.: Varr., Plancus ap. Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: dare operam, qui istum amorem ex animo amoveas Ter.; z inf.: Lucr., Aug. idr., scire Ter.; enakega pomena kot operam dare so tudi rekla operam addere (navāre, insumere, tribuere) alicui rei (gl. te glag.); od tod datā operā Caelius in Ci. ep. ali deditā operā Ci., operā consultā Gell. nalašč, namenoma, hôtoma, hoté, s premislekom, premišljeno, opera est mihi Pl. trudim se, prizadevam si, ipse purpurum, amici operas (sc. dabant) Ci. so dodajali svoje delo, so ga obdelovali, est operae pretium (z inf.) Enn. fr., Ci. idr. vredno je truda (dela), vredno je, da, non operae est (z inf.) L. ni vredno truda (dela), trud (delo) se ne izplača, ni vredno, da, operae pretium facere L. storiti kaj, kar je truda (dela) vredno, kar se komu izplača, pridobiti si uslugo, operae pretium habere L. imeti plačilo za svoj trud, trud (delo) se komu izplačati; meā (tuā, suā, alicuius) operā Ter., Ci., L., N. na moje (tvoje, ...) prizadevanje, po mojem (tvojem, ...) trudu, z mojo (tvojo, ...) pomočjo, po meni (tebi, ...), pa tudi: po moji (tvoji, ...) krivdi; unā operā Pl. ali eādem operā L. z enim (istim) delom, obenem.

2. occ.
a) prizadevanje, skrb za druge = služba, službovanje, usluga, pomoč: esse in operis societatis Ci. v službi biti pri družbi, opravljati posle za družbo, poslovati, operas dare pro magistro Ci. biti za podravnatelja, operam alicui dicare Pl., Ter. narediti uslugo komu, operas reddas Musis Ci. povrni Muzam usluge, povrni Muzam za vse, s čimer so ti ustregle, suo sumptu operae rei publicae praebere L. služiti državi, delati za državo, eorum operae pretium facere L. dostojno ceniti (spoštovati, upoštevati) njihovo službovanje (zasluge), nulli defuit eius opera N., denegare operam rei publicae L., o. forensis N., imperatoris opera desideratur N. pogreša se poveljnikova podpora, operam praestare in re militari C. vojno (vojaško) službo opravljati, exigere (zahtevati, lastiti si) operam alicuius ali ab aliquo Ci., Vell., alicuius operā uti bonā (singulari) in aliquā re C., Vell. dobre (posebne) podpore biti deležen od koga v (pri) čem, illorum operā consilioque uti Ci. biti deležen njihove podpore v besedah in dejanju, operam suam polliceri S., Vell.; poseb. operam dare alicui (rei) α) na uslugo biti, pomoči (pomagati), ustreči (ustrezati), narediti (delati) uslugo komu, del(ov)ati komu v prid: amico Kom., fideliter suo veteri domino Pl., imperatori operam date C., alicui operam dare egregiam Ci. izvrstno služiti komu. β) (u)streči komu s poslušanjem, gledanjem = pazljivo prisluhniti (poslušati) ali (po)gledati koga (kaj), da(ja)ti se komu poučiti (poučevati): alicui Pl. ali sermoni alicuius Ci., dicendi magistro Suet., dies multos … ludis adsiduas dederunt operas Lucr., benigne operam detis ad nostrum gregem Pl., dabant assidue phonasco operam Suet. γ) (o sodniku in pomoči pred sodiščem) kako stvar vzeti (jemati) v svoje roke, preisk(ov)ati, poravna(va)ti, nakloniti (naklanjati) komu pomoč, biti komu v pomoč, pomoči (pomagati) pred sodiščem: Ter., iudicem operam dare sibi constituisse eo die Ci. ep., in foro operam amicis da Pl. δ) streči čemu (komu) s svojo navzočnostjo = služiti, opravljati, oskrbovati, skrbeti za koga, kaj, vršiti: auctioni Ci., rebus divinis Ci., L. službo božjo, funeri Ci. biti pri pogrebu, udeležiti se pogreba, iti za pogrebom, tonsoribus Suet. da(ja)ti se (o)briti.
b) bogoslužno dejanje, bogoslužje, žrtvovanje, žrtev: solvo operam Dianae Afr. ap. Non.

3. meton.
a) dnina, dnevno delo: quaternis operis Varr., puerilis una opera Col.
b) čas, prosti čas, priložnost: deest mihi opera Ci. nimam časa, ne utegnem, est mihi operae L. utegnem, imam čas, ustreza mi, non operae est (mihi) L. nimam časa, ne utegnem, ni me volja, nočem (toda: operae non est Pl. (Merc. 917) ne sme se zgoditi), si operae est auribus Pl. če ušesa utegnejo, nec Hannibali in tanto discrimine rerum operae esse legationes audire L.
c) dejanje (naspr. consilium): operā expertus Pl., ista delicta te experiri et operis et factis volo Pl., ut neque amicis neque etiam alienioribus operā, consilio, labore, desim Ci., alicuius operā et consilio uti Sulpicius in Ci. ep.; konkr. = opus delo: operae araneorum Pl. pajčevine; toda: exstabit opera peregrinationis huius Ci. (Ep. ad Attic. 15, 13, 6) pokazala se bo pisateljska delavnost na tem potovanju.
d) delavec, dninar, hlapec, pomočnik: accedes opera agro nona Sabius H. kot deveti hlapec, unius operae tactu Vitr.; večinoma pl.: Col., Suet., operae fabrorum Ci., operae mercennariae Ci. mezdniki, dninarji; occ. (najeti) pomagač (pri kakem napačnem dejanju): erat mihi contentio cum operis conductis Ci., operarum suarum gladii Ci., operae theatrales T. najeti gledališki ploskači.

opérer [-re] verbe transitif izvršiti, izvesti; del(ov)ati, učinkovati; ravnati; médecine operirati

opérer des miracles delati čudeže
opérer un malade (de l'appendicite) operirati bolnika (na slepiču)
on m'a opéré l'œil gauche operirali so mi levo oko
le remède a opéré zdravilo je učinkovalo
s'opérer izvršiti se, nastati
voilà qui est bien opéré! to je lepa neumnost!

operor -ārī -ātus sum (opus)

I. intr.

1. ukvarjati se, baviti se, pečati se s čim, opraviti (opravljati) kaj, delo (opravilo) imeti, delati; z dat. commodi: Col., Tib., Icti. idr., scholae operatus Q., studiis Dianae O., suboles liberalibus studiis operata T., connubiis arvisque novis operata iuventus V. s sklepanjem zakonov in razdelitvijo zemljišč, miles caedendis materiis operatus T. s sečnjo stavbnega lesa; z in z abl.: in agro Icti., in cute curandā H., in excolendo iure amicitiae Val. Max.; abs.: seniores intus operantur Plin.; subst. operantes graditelji utrdb, okopov, okopniki: operantium clamor T.; operati rudarji: rimae … opprimunt operatos Plin.

2. occ. kot relig. t.t. opravljati kako bogoslužno opravilo, darovati, opravljati daritev, žrtvovati, božanstvu služiti: Tib., Sil., Afr. ap. Non., Non., Lact. idr., Cynthia iam noctes est operata decem Pr., sacris operatus L., superstitionibus L. opravljati praznoverske običaje, Libero patri Cu., iustis operata divis H., sacra refer Cereri latis operatus in herbis V., aliis (sc. prodigiis) procurandis prope tota civitas operata fuit L. s spravnimi daritvami drugih (nesrečnih znamenj) so imeli opravek skoraj vsi državljani, skoraj vsi državljani so opravljali pokoro, operatus in arvis V. žrtvujoč po lokah, vidit se operatum T. videl se je (v snu) žrtvujočega; od tod darovati = vbogajme da(ja)ti, da(ja)ti miloščino, podariti (podarjati): Cypr. idr. Eccl.

3. metaf. (o neživih stvareh) delovati, učinkovati: quod (sc. venenum) cum minus operaretur Lamp., pactum non debere ad sui dispendium operari Cod. I. —

II. trans.

1. obdelovati: quanti operantur terram et exercent vomere Hier.

2. izdel(ov)ati, (na)pisati: Graecam scripturam Aug.

3. vršiti, izvršiti (izvrševati), storiti (delati), zakriviti: iustitiam Lact., scelus Vulg., miracula Ambr. — Od tod

1. adj. pt. pr. operāns -antis v komp. in superl. (z adv. v komp. operantius) delujoč, dejaven, učinkovit: bonitas operantior Tert., operantius esse sinapi tritum Cael., clysteres operantissimi Cael., aridas vaporationes operantius mederi quam cataplasmata Cael.

2. adj. pt. pf. operātus 3 v komp. delujoč, dejaven, močan: operatior fallaciae vir Tert.

opi-fex -icis, m in f (opus in facere)

1. „delotvornik“, izdelovalec (izdelovalka), delavec (delavka), ustvarjalec (ustvarjalka), stvarnik (stvarnica); večinoma atrib.: carinae H. (o Evropi), deus o. mundi Ci., rerum O. stvarnik vsemirja (sveta, vesolja), natura Plin. ustvarjajoča, tvorna, ustvarjalna, silvestres apes opifices magis Varr. so bolj delavne; o stvareh: sanguis ille opifex Gell. tista redilna snov, o. calor Lact., splendor o. Ap., fraus fallendi versuta o. Prud.; metaf.: o. verborum Ci. tvorec besed, besedotvornik, persuasionis opifex callidus Amm. ki je mojstrsko znal zvito pregovarjati, esse rhetoricen persuadendi opificem Q. mojstrica v umetnosti pregovarjanja (prepričevanja); pesn. z inf.: o. (mojster) strepitum fidis intendisse Latinae Pers.

2. occ. rokodelec, (upodabljajoči) umetnik: opifices atque servitia S., institores opificesque L., opificum antelucana industria Ci., o. ferri Aur., opificis socius Macr. pomočnik.

opíkati to sting

ose so ga opikale he was stung by wasps

Opilius -iī, m Opílij, rim. priimek. Poseb. znani so

1. Aurelius Opilius Avrelij Opilij, gramatik in pisec: Suet.

2. Aurelius Opilius Avrelij Opilij, zdravnik: Plin.

3. M. Opilius Severus Macrinus Mark Opilij Sever Makrin, rim. cesar: Eutr.

opīniō -ōnis, f (opīnārī)

1. domneva(nje), mnenje, dozdeva(nje), misel, prepričanje, vera: T., Q., Plin. iun., Col., Cels. idr., (penitus) insita, falsa, mala, vetusta Ci., non re ductus es, sed opinione Ci.; s subjektnim gen.: opinione omnium vulgi Ci.; z objektnim gen.: impendentis mali Ci. slutnja, eius diei C. o uspehu tega dneva, deorum Ci., pa tudi: de diis Ci. (po)misel, predstava. Poseb. rekla: kot vrinjeni stavek: ut opinio mea fert (est) Ci., Col. po mojem mnenju, venit mihi (adducor) in opinionem N. začenjam domnevati, prihaja mi na misel, adducere aliquem in eam opinionem, ut … Ci. pripeljati koga do tega mnenja, rem in eam opinionem adducere, ut … Ci. zbuditi mnenje, praebere opinionem timoris C. navidezno kazati strah, opinione timoris C. z navideznim strahom, pretvarjajoč se, da se bojijo, speciem atque opinionem pugnantium praebere C. navidezno zbujati mnenje, kakor da se bojujejo (da so bojevniki), subire duarum rerum opinionem L. izpostaviti (izpostavljati) se dvojni sodbi, in eam opinionem Cassius veniebat finisse bellum Caelius in Ci. ep. na Kasija je začel leteti (padati) sum, Kasija so začeli sumiti, tenet vicinitatem opinio tamquam … Suet. soseščine se drži prepričanje, (češ) da ...; occ.
a) pričakovanje, nada, up(anje): T., vicit opinionem meam Ci.; z objektnim gen.: trium legionum C. upanje, da bo dobil tri legije; s subjektnim gen.: pro Thrasybuli opinione N. kakor je Trazibul pričakoval, praeter opinionem Ci., N. ali contra opinionem (omnium) C. ali ultra opiniones omnium Iul. Val. iznenada, (povsem) nepričakovano, proti pričakovanju, contra opinionem meam Plin. iun., opinione celerius Ci. hitreje, kot se je pričakovalo, celerius omnium opinione Auct. b. Alx. kot se je sploh pričakovalo, tako tudi: opinione citius, pulchrior (pulchrius) Varr. ap. Non., Pl., Ci. ep. kot kdo pričakuje (se pričakuje, se je pričakovalo).
b) domišljija, dozdevek, blodnja, blodna misel, sum(nja): vanae religionis Cu., laetitio et libido in bonorum opinione versantur Ci. slonita na domišljenih dobrinah.

2. mnenje drugih o kom, (dober ali slab) glas, (dobro ali slabo) ime, predsodek, sloves, slava: o. et fama T. (Dial.), cupidi opinionis Q., tantae opinionis esse, ut … Sen. rh., magna est hominum opinio de te Ci. svet plemenito misli o tebi, opinionem afferunt populo (z ACI) Ci. vcepljajo narodu ugoden predsodek; s subjektnim gen.: o. Galliae C. mnenje Galcev (o Rimu), contra opinionem militum C. v nasprotju z dobrim mnenjem vojakov, nasprotno dobremu mnenju vojakov (o Cezarju); z objektnim gen.: nimia ingenii opinio N., equitum opinio singularis est C. konjeniki so na prav dobrem glasu, propter eximiam opinionem virtutis C., maximam virtutis opinionem habere C. ali summam habere iustitiae … opinionem C. na daleč slovi zaradi svoje kreposti (pravičnosti), na daleč slovi kot kreposten (pravičen) mož, virtutis opinionem capere C. pridobiti si, malignitatis opinionem vereri T. (Dial.), ne invidiae et ingrati animi adversus clarissimum civem opinionem habeat L. da ne bi bil na slabem glasu (da ne bi bil razvpit) zaradi zavisti in nehvaležnosti do najsijajnejšega državljana, da ne bi veljal za zavistnika in nehvaležneža do najsijajnejšega državljana; occ. govorica, glas: opinio erat edita in vulgus C. govorica se je bila raznesla, divulgatā opinione tam gloriosae expeditionis Iust., opinio exierat L., (exiit Suet.) (z ACI) razširila se je govorica, opinionem serere (z ACI) Iust. glas (govorico) sprožiti (sprožati), razglasiti (razglašati), raznesti (raznašati).

opit pridevnik
1. (pijan) ▸ ittasUgotovili so, da je vozil opit, zato so mu odvzeli vozniško dovoljenje. ▸ Megállapították, hogy ittasan vezetett, ezért elvették a jogosítványát.

2. (v posebnem mentalnem stanju) ▸ megrészegült
Izrael je bil od te odmevne zmage opit. ▸ Izrael megrészegült ettől az átütő győzelemtől.
Ves opit od njene lepote in igralske prepričljivosti se z njo na skrivaj tudi zaroči. ▸ A lány szépségétől és színészi képességeitől megrészegülve titokban eljegyzi.

opitje samostalnik
(o pijanosti) ▸ ittasság
Prisotni so vedeli, da je z mano nekaj hudo narobe, zdravstveno osebje je zaradi spleta okoliščin (mladost in silvestrovanje) znake žal pripisalo le alkoholnemu opitju. ▸ A jelenlévők tudták, hogy valami komoly baj van velem, de sajnos a körülmények (fiatal kor és szilveszter) kombinációja miatt az egészségügyi személyzet az ittasságnak tulajdonította a tüneteket.

oplêsti (steklenice) clisser; revêtir (ali enrouler, envelopper) de matière tressée; entourer, recouvrir (de son feuillage)

noge so se mu opletale ses jambes tremblaient, il avait les jambes flageolantes
oplesti z bikovko, z bičem frapper avec une cravache, un fouet
opletena steklenica bouteille ženski spol clissée