Franja

gemma -ae, f

1. brst, popek, oko (na vinski trti), kolekt. brstje, pop(kov)je: COL., ineunte vere ... existit tamquam ad articulos sarmentorum ea, quae gemma dicitur, a qua oriens uva se ostendit CI., trudit gemmas et frondes explicat omnes V., turgent in palmite (na mladiki) gemmae V.

2.
a) dragulj, poseb. svetel, rezan ali izbrušen drag kamen iz prozorne snovi (medtem ko so lapillus, lapis in margarita iz neprozorne snovi), brušen kamen, dragotina: Q., AP., ISID.: nego in Sicilia ... ullam gemmam aut margaritam (fuisse), ... quin conquisierit CI., pocula ex auro gemmis distincta clarissimis CI., duplex gemmis auroque corona V., non gemmis venale H., positae ex ordine gemmae O., g. vitrea PLIN. steklen ulitek, nepristen dragulj.
b) biser: AMM., gemmae et lapides H. biseri in dragulji, legitur rubris gemma sub aequoribus PR., cedet Erythraeis eruta gemma vadis MART.; metaf. biser, dragotina = (o)kras, dika, lepotičje: multas in digitis, plures in carmine gemmas invenies MART., Hesperius gemma amicorum SID.

3. meton. z dragulji okrašene ali iz njih narejene stvari, npr.
a) z dragulji okrašena čaša ali tak kozarec: bibere gemmā V. ali bibere e gemma PR., in gemma posuere merum O., gemmā ministrare SEN. PH.
b) pečat, pečatni prstan: gemmā signari O. (o pismu), impressā signat sua crimina gemmā O., dat digitis gemmas O., gemmae damnum PLIN.; pren.: ego sub gemmane (pod ključem) abstrusos habeo tuam matrem et patrem? PL.

4. pesn. metaf. v pl. = očesa na pavovem repu: gemmis caudam stellantibus implet O.

gemmacé, e [žɛmase] adjectif popkast

gemmé, e [žɛme] adjectif okrašen z dragimi kamni

génal, e, aux [ženal, no] adjectif, anatomie ličen, ki se tiče lic

gênant, e [žɛnɑ̃, t] adjectif neudoben, neprijeten; siten, mučen; figuré nadležen, motilen, ki je napoti

ce n'est pas gênant to ni nobena težava, noben problem
c'est très gênant to je zelo mučno, neprijetno
cette armoire est gênante ta omara je napoti, v napoto
il devient gênant postaja nadležen

gêné, e [žɛne] adjectif ženiran, v zadregi; prisiljen; v (denarni) stiski

avoir un sourire gêné prisiljeno se nasmehniti
être gêné biti v denarnih težavah
n'être pas gêné ne se ženirati, neprisiljeno se vesti

général, e, aux [ženeral, ro] adjectif splošen, obči; glaven; masculin splošno(st)

d'intérêt général splošno koristen
dans l'intérêt général v splošnem interesu
à l'étonnement général na splošno začudenje
en général v splošnem, na splošno, navadno, večinoma
amnistie féminin générale splošna amnestija
assemblée féminin générale glavna skupščina, občni zbor
bien masculin général splošna blaginja
culture féminin générale splošna izobrazba
directeur masculin général generalni, glavni direktor
état masculin général de la santé splošno zdravstveno stanje
Etats masculin pluriel généraux (histoire) generalni stanovi
état-major masculin général (militaire) glavni štab, generalštab, vrhovno poveljstvo oboroženih sil
frais masculin pluriel généraux obratni stroški
grève féminin générale splošna stavka
n'avoir qu'une idée générale de la question imeti le splošen, površen pojem o problemu
mandate masculin général generalno pooblastilo
mobilisation féminin générale splošna mobilizacija
opinion féminin générale splošno mnenje
quartier masculin général (militaire) glavni vojaški stan
secrétaire général generalni tajnik

gēnere m

1. rod, vrsta:
il genere umano človeški rod
in genere na splošno, nasploh

2. način:
questo genere di vita non mi va ta način življenja mi ni všeč
non è il mio genere ni po mojem okusu, ni moj tip

3. lit. zvrst:
genere epico, drammatico, lirico epska, dramska, lirska zvrst

4. umet.
pittura di genere žanrska slika

5. blago, artikel:
genere d'importazione uvoženo blago
generi alimentari živila

6. jezik spol

genevois, e [žənəvwa, z] adjectif ženevski

génial, e, aux [ženjal, njo] adjectif genialen, zelo nadarjen

artiste masculin génial genialen umetnik
idée féminin, invention féminin géniale genialna misel, iznajdba

gēnio¹ m

1. mitol. genij

2. duh:
buono, cattivo genio dobri, zli duh
essere il buono o il cattivo genio di qcn. biti dobri ali zli duh nekoga, dobro ali slabo vplivati na koga

3. nadarjenost, nagnjenje; genij:
avere il genio dell'arte biti nadarjen za umetnost, imeti smisel za umetnost
è un genio universale vsestransko je nadarjen
genio incompreso iron. nepriznani, nerazumljeni genij

4. genij, značaj, značilnost, izrazita poteza:
il genio della nazione genij nekega naroda, nacionalni značaj

5. všečnost, prijetnost, okus:
è una persona di nostro genio to je človek po našem okusu, ta človek nam je všeč
andare a genio biti všeč
di genio rad

génital, e, aux [ženital, to] adjectif spolen, rodilen

organes masculin pluriel génitaux, parties féminin pluriel génitalles spolovila
vie féminin génitale spolno življenje

genius (Genius) -iī, voc. genī (TIB.), m (genere = gīgnere)

1. duh čuvar, duh zaščitnik, genij, božanstvo, ki človeka spremlja od rojstva do groba in z njim deli veselje in žalost: FL., AP., AMM., scit Genius, natale comes qui temperat astrum, naturae deus humanae, mortalis in unum quodque caput, voltu mutabilis, albus et ater (vesel in žalosten) H. Zato so genija poseb. ob rojstnih dneh, svatbah in ob drugih pomembnih obdobjih človeškega življenja častili (pomirjali) z daritvami, kadilom, vinom, cvetlicami idr.: PERS. genium piare H., cras genium mero placabis H. Genij je včasih namestnik človeka samega: genio meo multa bona faciam PL. svojemu geniju (= sebi) bom zelo stregel, genium suum defraudare PL., TER., LUC. svojega genija varati = pritrgati si najpotrebnejše, ničesar si ne privoščiti genium curare vino H. privoščiti si, dobro se imeti ob vinu, December geniis acceptus O. kmetom dobrodošel (ker pozimi ne delajo na polju), indulge genio (= tibi) PERS., quanto tamen pulchrius ... suum genium propitiare T. biti hvaležen samemu sebi = vse imeti sam od sebe (ne od drugih). Pri geniju so tudi prisegali in sicer bodisi pri svojem ali pri geniju čislanih in ljubljenih oseb (sužnji pri geniju svojega gospoda, podložniki pri geniju svojega vladarja): PL., TER., TIB., PETR., SEN. PH., SUET., ULP. (DIG.), te per Genium ... obsecro et obtestor H. Svoje genije so imele tudi vse večje in manjše družbe: narodi, države, mesta, društva, zadruge, rodbine, legije, črede, tudi kraji in pokrajine, celo stanja in opravila: IUV., MART., AMM., PRUD., Genium loci ... precatur V., Genio (sc. urbis Romae) maiores hostiae caesae quinque L.

2. metaf.
a) dajalec veselega, razkošnega življenja, dobrotnik, gostitelj (zajedavcev): tuom gnatum et genium meum (vidi) PL., ecquis est qui mihi commonstret Phaedromum, genium meum? PH., teneo dext(e)ra genium meum PH.
b) (redko) duh, duhovitost, bistroumnost: nemo mathematicus genium indemnatus habebit IUV. preroškega duha (ki bi mu razodel prihodnost), victurus genium debet habere liber MART. mora imeti duhovito dovtipnost, habes nec cor ... nec genium MART. nimaš ne čuta ne uma (za dobre jedi), naspr.: sapis ad genium PL. ugajajo (prijajo) ti dobre jedi.

génois, e [ženwa, z] adjectif iz Genove, genovski

Génois masculin Genovežan

geolog samostalnik
(strokovnjak) ▸ geológus Geologi ocenjujejo, da jedro obsega približno 42 % prostornine Merkurja (pri Zemlji 17 %). ▸ A geológusok becslése szerint a mag a Merkúr térfogatának mintegy 42%-át teszi ki (a Föld esetében ez 17%).
Prav tam so geologi leta 1999 odkrili najstarejše kamnine. ▸ Itt fedezték fel a geológusok 1999-ben a legrégebbi kőzeteket.
Starost teh najdb je po ocenah geologov senzacionalno visoka - najmanj 10.000 let. ▸ A geológusok e leletek korát szenzációsan magasra - legalább 10 000 évre - becsülik.
Povezane iztočnice: inženirski geolog

géométral, e, aux [-metral, tro] adjectif geometrski

geōmetricus 3, adv. -ē (gr. γεωμετρικός) zemljemerski, geometrijski: formae CI. liki, rationes CI. dokazi, scientia PLIN., ratio AMM., MACR. geometrija, geometrice novisse VITR. biti vešč geometrije. – Od tod subst.

1. geōmetrica -ae, f zemljemerstvo, geometrija: AP.

2. geōmetrica -ōrum, n zemljemerski (geometrijski) nauki, geometrijska pravila (določila), geometrijski predpisi, geometrijske ugotovitve, geometrija: si geometrica didicisset CI., ab aliquo geometrica discere velle CI., pusionem quendam Socrates interrogat quaedam geometrica CI. nekaj iz geometrije.

3. geōmetricī -ōrum, m zemljemerci, geometri: Q., ISID.

géothermal, e, aux [žeɔtɛrmal, mo] adjectif

source féminin géothermale vroč vrelec

gérant, e [žerɑ̃, t] masculin, féminin

(gérant d'affaires) poslovodja, -vodkinja; upravnik, -ica, upravitelj, -ica
directeur gérant poslovodja, v. d. direktorja
gérant d'un domaine, d'une propriété upravitelj posestva
gérant de fortunes upravitelj premoženja
gérant d'immeubles upravnik zgradb
gérant d'un hôtel upravnik hotela
gérant responsable d'un journal odgovorni izdajatelj časopisa

gercé, e [žɛrse] adjectif razpokan

avoir les lèvres gercées imeti razpokane ustnice