Franja

observātiō -ōnis, f (observāre)

1. opazovanje, zaznava(nje), zapažanje: Pl., Val. Max. idr., siderum Ci., valetudo sustentatur notitiā sui corporis et observatione, quae res prosint aut obsint Ci.; kot lastnost = opazovalna zmožnost, dar opazovanja: Plin.

2. metaf.
a) upoštevanje dolžnosti = izpolnjevanje (izvrševanje) dolžnosti (pravil), dolžnosti (pravilom) primerno ravnanje: in bello monendo Ci.
b) pozornost do drugih, spoštovanje, spoštljivost, spoštljiv odnos, čislanje: divina, Christianitatis Cod. Th., religionibus observationem reddere Val. Max.
c) pozornost na kaj = nadzor nad čim, nadziranje, upoštevanje, izpolnjevanje: dierum Gell., in observatione est, ut … Plin. pazi (gleda) se na to, da … ; meton. upoštevanje, pravilo, vodilo: parva Q., sermonis antiqui Suet., observationem hanc M. Tullii aspernari Gell., dare observationes aliquas coquendi Plin.

obstoj [ò] moški spol (-a …)

1. filozofija die Existenz, das Dasein
pravni obstoj rechtliche Existenz
filozofija obstoj po samem sebi die Subsistenz

2. (obstajanje) das Vorkommen, das Vorhandensein, das Bestehen; razlogov: das Vorliegen
nadaljni obstoj der Fortbestand, das Weiterbestehen, das Fortbestehen

3. (preživetje) das Dasein, das Überleben
|
nevaren za obstoj existenzbedrohend
upravičen do obstoja existenzberechtigt, daseinsberechtigt
imeti pravico do obstoja daseinsberechtigt sein
način obstoja die Daseinsweise
pravica do obstoja die Existenzberechtigung, Daseinsberechtigung
vprašanje obstoja die Existenzfrage

obtain [əbtéin]

1. prehodni glagol
dobiti, doseči, pridobiti, preskrbeti si, prejeti; doseči (svojo voljo, željo)
ekonomija doseči (ceno)

2. neprehodni glagol
obstajati, biti priznan, biti veljaven

pravno to obtain by false pretence z zvijačo priti do česa
the custom obtains običaj je v navadi

obudíti (-ím) | obújati (-am) perf., imperf.

1. rianimare:
obuditi z umetnim dihanjem rianimare con la respirazione artificiale

2. risvegliare, risuscitare, richiamare alla memoria, rievocare; restaurare; restituire:
obuditi (oživiti)
starinske običaje restaurare le antiche usanze

3. (vzbuditi, vzbujati) svegliare, destare, ridestare:
učitelj je znal obuditi v učencih ljubezen do lepega il maestro ha saputo destare negli scolari l'amore per il bello

obúp (-a) m disperazione; desolazione:
lotil, polastil se ga je obup fu preso dalla disperazione
pren. biti, stati na robu obupa essere sull'orlo della disperazione
pren. do obupa pust, dolgočasen noioso, insipido da morire

obvestílo avis moški spol ; (uradno) notification ženski spol

vnaprejšnje obvestilo préavis moški spol
izmenjati obvestila s kom communiquer avec quelqu'un
telefonsko obvestilo communication ženski spol téléphonique
brez obvestila sans avis
če ne bo nasprotnega obvestila sauf avis contraire
do nadaljnjega obvestila jusqu'à nouvel avis
pismeno obvestilo avis par écrit

obvézan² (obligiran) obliged; engaged; bound; beholden

obvézan k molčečnosti bound to secrecy
obvézan sem to storiti I am under an obligation to do it
niste obvézani, da mi odgovorite you are under no obligation to answer me

obvládati dominer, être maître de quelque chose; posséder quelque chose; maîtriser, dompter

obvladati se se dominer, se contenir, se maîtriser, être maître de soi
obvladati svoja nagnjenja se surmonter, se vaincre
obvladati svojo jezo maîtriser (ali réprimer) sa colére
obvladati do potankosti connaître à fond (ali dans tous les détails)
obvladati jezik posséder (ali connaître) une langue
znati se obvladati savoir se dominer (ali se maîtriser); (orožje, pero) savoir bien manier
obvladati samega sebe, svoja čustva se gouverner, se dominer
obvladati svoj srd, svoje nagone dominer sa colére, ses instincts
obvladati svoje strasti dompter ses passions
obvladati svoj strah surmonter sa peur
obvladati tehniko s'assimiler la technique, acquérir des connaissances techniques

obzír regard; consideration, (spoštovanje) respect, deference; attention

iz obzíra do out of regard (ali respect) for, in deference to
brez obzíra do, na without regard to (ali for), regardless of
nobenega obzíra nima do materinih čustev he has no regard for his mother's feelings
vzeti v obzír kaj to take something into consideration

obzír attention ženski spol , déférence ženski spol , égards moški spol množine , considération ženski spol , ménagements moški spol množine , prévenances ženski spol množine

iz obzira do koga par considération (ali par respect) pour quelqu'un
brez obzira nanj sans égard pour lui, sans tenir compte de lui
imeti obzir do česa respecter quelque chose, considérer, tenir en considération
imeti obzir do koga avoir de l'attention pour quelqu'un, être plein d'égards envers quelqu'un

obzír (-a) m riguardo, rispetto, considerazione; ritegno; scrupolo; pren. tatto, discrezione:
imeti obzir do koga, česa aver riguardo per qcn., qcs.

obzír consideración f

iz obzira do koga por consideración (ali por respeto) a alg
z obzirom na en atención a, teniendo presente, atendiendo
z obzirom da ... considerando que..., en vista de...
brez obzira na (osebe) sin guardar consideraciones a, sin tener ninguna consideración con, sin respetar a
imeti obzir do česa respetar a/c, considerar a/c, tomar en consideración a/c
imeti obzir do koga tener consideración con alg

obzir|en (-na, -no) rücksichtsvoll
biti obziren do Rücksicht nehmen auf

obzírnost (-i) f riguardo; ritegno; scrupolo; discrezione:
storiti kaj iz obzirnosti do koga fare qcs. per riguardo verso qcn.
zaupati obzirnosti, računati na obzirnost nekoga affidarsi alla discrezione di qcn.

occasion¹ [əkéižən] samostalnik
prilika, priložnost; razlog, povod, vzrok; naključje
pogovorno svečan dogodek
zastarelo potreba
množina posli, opravki

for the occasion za to priložnost
there is no occasion to be afraid ni povoda za strah
to celebrate the occasion proslavljati svečan dogodek
to be equal to the occasion biti čemu kos
to give occasion to s.th. dati povod za kaj
to go about one's occasions iti po opravkih
to improve the occasion izrabiti priložnost (zlasti za moralno pridigo)
to have occasion to imeti povod za kaj
on occasion tu in tam, včasih
on the occasion of ob (kongresu)
to rise to the occasion biti čemu kos, odločno nastopiti
to seize (ali take) the occasion; ali to take occasion by the forelock pograbiti priliko
to take occasion to do s.th. izrabiti priložnost
to be the occasion of s.th. biti povod za kaj

ōcchio m (pl. -chi)

1. oko:
avere gli occhi dobro videti
dove hai gli occhi? pren. kam pa gledaš? ali ne vidiš?
spalancare, stralunare gli occhi buljiti, zijati; začudeno pogledati
mettere qcs. davanti agli occhi kaj dati na vpogled
guardare con la coda dell'occhio kradoma gledati
sfregarsi, stropicciarsi gli occhi mesti si oči
cavarsi gli occhi utrujati se s pretiranim branjem; pren. izpraskati si oči
in un batter d'occhio v trenutku
strizzare l'occhio pomežikniti
aprire gli occhi odpreti oči, zbuditi se; pren. spregledati
a occhi aperti pren. zelo pazljivo
chiudere gli occhi zaspati; ekst. umreti; namerno spregledati
a occhi chiusi pren. miže, z vso gotovostjo
guardare con tanto d'occhi začudeno gledati, zijati
come il fumo negli occhi pren. neprijeten, nadležen
a quattr'occhi na štiri oči
a vista d'occhio vidno
occhio per occhio, dente per dente oko za oko, zob za zob

2. pogled, vid:
tenere gli occhi su qcn., su qcs. ne spustiti izpred oči
colpo d'occhio (prvi) pogled, prvi vtis
a occhio e croce pren. približno
gettare polvere negli occhi pren. metati pesek v oči
fare l'occhio a privaditi se na
dare all'occhio, nell'occhio pasti v oči
saltare agli occhi pren. biti v oči
a perdita d'occhio do koder seže pogled
mettere gli occhi addosso (a) metati oči (za)
mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi koga, kaj požirati z očmi

3. pren.
costare un occhio della testa stati celo premoženje, biti zelo drago

4. pren. oko, občutek za lepo:
anche l'occhio vuole la sua parte tudi oko je treba zadovoljiti
pascer l'occhio pasti oči

5. pren. oko, izraz:
fare l'occhio di triglia poželjivo pogledovati
fare gli occhi dolci a qcn. zaljubljeno gledati koga

6. pren. oko, sposobnost presoje, intuicija:
occhio clinico kliničen pogled; (takojšnje) razpoznavanje bolezni
gli occhi del mondo javno mnenje
agli occhi dei profani po laičnem mnenju, po mnenju nestrokovnjakov
perdere il lume degli occhi od jeze zgubiti razsodnost
avere buon occhio znati izbirati
vedere di buon occhio, di cattivo occhio gledati naklonjeno, nenaklonjeno

7. pren. pozor:
occhio! pozor!
occhio alle curve! pazi na ovinke!

8.
i due occhi del cielo sonce in luna
i mille occhi del cielo zvezde
occhio del ciclone meteor. jedro ciklona
trovarsi nell'occhio del ciclone pren. znajti se na najbolj izpostavljenem mestu, v najbolj kritičnem položaju
occhi del brodo kulin. mastni cinki v juhi
occhio magico radio magično oko
occhio di gatto avto mačje oko, odsevnik

9. luknja, odprtina:
occhi del formaggio luknje v siru

10. bot. popek, očesce

11. zool.
occhio di pavone dnevni pavlinček (Inachis io)

12. arhit.
occhio di bue volovsko oko
uovo all'occhio di bue kulin. jajce na oko

13. miner.
occhio di gatto, occhio di tigre tigrovo oko
PREGOVORI: lontano dagli occhi, lontano dal cuore preg. daleč od oči, daleč od srca
in terra di ciechi, beato chi ha un occhio preg. med slepci blažen, kdor vidi na eno oko

Octāvius 3 (octāvus) Oktávij(ev), ime rim. rodu. Poseb. znani so:

1. Cn. Octavius Gnej Oktavij, poveljnik v 2. punski vojni, pretor na Sardiniji l. 205: L.

2. Cn. Octavius Gnej Oktavij, poveljnik ladjevja v vojni proti Perzeju l. 168 (Perzeja je ujel na Samotraki), l. 165 konzul, umorjen l. 162 v Laodikeji: L., Ci.

3. Cn. Octavius Gnej Oktavij, l. 87 konzul skupaj s svojim političnim nasprotnikom Cino, v času Sulove odsotnosti vodja optimatov: Ci., Vell.

4. M. Octavius Mark Oktavij; kot ljudski tribun je dosegel, da je prišlo do spremembe Sempronijevega žitnega zakona: Ci.

5. M. Octavius Mark Oktavij, edil l. 50, v državljanski vojni Pompejev privrženec: C., Auct. b. Alx.

6. C. Octavius Gaj Oktavij; l. 62 je uničil ostanke po Italiji potikajoče se Katilinove vojske in se zmagovito bojeval s Tračani. Ob vrnitvi iz svoje province Makedonije je nenadoma umrl v Noli l. 58: Ci. ep., Vell., Suet.

7. C. Octavius Gaj Oktavij, sin prejšnjega, kot Cezarjev posinovljenec C. Iulius Caesar Octavianus Gaj Julij Cezar Oktavijan, pozneje kot cesar imenovan Augustus Avgust, roj. l. 63, umrl l. 14 po Kr. v Noli: Ci., T., Vell., Suet., Fl. idr.

8. O. Mūsa Oktavij Muza, zgodovinopisec za časa: H.

9. Octāvia Oktavija (da jo ločimo od njene starejše istoimen(sk)e sestre, imenovana minor mlajša), Avgustova sestra, omožena najprej z Gajem Marcelom, potem z Markom Antonijem, ki se je od nje ločil l. 32. Zaradi kreposti, zvestobe in lepote je bila zelo spoštovana in je veljala za vzor rimske žene. Umrla je l. 11, ob njeni smrti pa je zavladalo splošno žalovanje: Suet., Vell.

10. Octāvia Oktavija, Klavdijeva in Mesalinina hči, l. 52 po Kr. omožena z Neronom, ki pa jo je kmalu zavrgel in jo dal naposled celo umoriti: T. idr. — Kot adj. Oktávijev: gens Suet., Aur. — Od tod adj. Octāviānus 3 Oktávijev, oktávijski: milites C., naves Auct. b. Alx., bellum Ci. vojna Gneja Oktavija s Cino; kot subst. Octāviānus -ī, m Oktaviján, priimek poznejšega cesarja Avgusta, ki ga je Julij Cezar posinovil iz Oktavijevega rodu: Ci. ep., T.

od from; of; since; on, upon

od 1 do 10 from one to ten
10 od 20ih ten out of twenty
od 100 niti 1 not one in a hundred
od daleč from far away, from afar
od Ljubljane do Zagreba from Lj. to Z.
od časa do časa from time to time
od danes dalje (naprej) from this day (forward)
od jutri naprej from tomorrow
od sedaj naprej from now on, henceforth
od 9ih do 10ih from nine till (ali to) ten
od nedelje do petka from Sunday to (ZDA through) Friday
od jeseni since autumn
(že) od nekdaj for some time
od malega (mladih let) from childhood (on)
od prvega do zadnjega from first to last
od povsod from everywhere, from all sides
od včeraj since yesterday
od takrat, od tedaj from that time, from then on; thence, since then, thenceforth
(že) od (vsega, prvega) začetka from the (very) beginning (ali start)
od jutra do večera from morning till (ali to) night, all day long, all the livelong day
od zadaj from behind
sam od sebe by myself (yourself, etc.), spontaneously, of one's own accord
od spodaj from beneath
nobeden od nas none of us
od besede do besede (dobesedno) word for word, literally, verbatim
od mnogih primerov among many examples
nem od presenečenja (struck) dumb with astonishment
otrpel od mraza stiff with cold
zapuščen od vseh abandoned (ali deserted, forsaken) by everyone
od srca rad most willingly
od utrujenosti from fatigue
lepo od vas nice of you
ni lepo od tebe it isn't nice of you
drhteti od strahu to tremble with fear
moj brat je večji od mene my brother is taller than I (am) (ali pogovorno than me)
od kdaj si že v bolnici? how long have you been in hospital?
od razburjenja ni mogel govoriti he could not speak for excitement
to odvisi od vremena that depends on the weather
pozdravi ga od mene (v mojem imenu) give him my best regards
(od) kar ljudje pomnijo from time immemorial, from time out of mind
umreti od lakote, jetike to die of hunger, of consumption
on živi od peresa (figurativno) he lives by his pen

od

1. izvor: von (od njega/brata von ihm, vom Bruder, od Keltov von den Kelten; kaplja od dreves es tropft von den Bäumen); del: von (eden od nas einer von uns, nobena od teh slik keins von diesen Bildern)

2. smer: von (od spredaj/zadaj/desne/leve/zgoraj/ spodaj von vorn/hinten/rechts/links/oben/unten, od severa vom Norden); proč: von, von X weg (od kamna vom Stein, od mize vom Tisch); sem: von, von X her (od jezera vom See her); (začenši od) von … aus (od Mannheima naprej von Mannheim aus)

3. časovno: seit (od konca vojne seit Kriegsende); (začenši od) von … an (od petih naprej von fünf Uhr an; figurativno od mladih nog von Jugend an); ab (od petih naprej ab fünf Uhr, od marca ab März); po izvoru: von (od včeraj/prej von gestern/früher)

4. vzrok: vor (trepetati od mraza vor Kälte zittern, bleščati se od čistoče vor Sauberkeit glänzen, trd od strahu starr vor Schreck)

5. v primerjavi: als (večji od mene/te hiše größer als ich/dieses Haus)

6.
od X do Y hoditi, gledati ipd.: von X zu Y
figurativno hoditi od Poncija do Pilata von Pontius zu Pilatus laufen
razdalja, čas: von X bis (zu) Y (od petih do sedmih von fünf bis sieben Uhr, od hotela do jezera vom Hotel bis zum See)

od de, depuis, dés, à partir de; que, sur

od Ljubljane do Pariza de Ljubljana à Paris
od mesta do mesta de ville en ville
od kod? d'où?
od tod d'ici
od tod naprej à partir d'ici
od blizu de prés
od spredaj de devant
od zadaj de derrière
od spodaj d'en bas, de dessous
od zgoraj d'en haut
od zgoraj navzdol de haut en bas
od znotraj de l'intérieur
od zunaj de dehors
od povsod de partout, de toute part
od časa do časa de temps en temps, de temps à autre
od včeraj depuis hier
od današnjega dne à partir d'aujourd'hui, dès aujourd'hui
od danes do jutri du jour au lendemain
od jutri dalje à partir de demain
od jutra do večera du matin au soir, depuis le matin jusqu'au soir
od tedaj naprej, od tistega časa dès lors, depuis lors
od začetka dès le début (ali le départ)
od zdaj naprej désormais, dorénavant, à partir de maintenant
od danes naprej à partir d'aujourd'hui
od kdaj? depuis quand?
od nedavna depuis peu
od nekdaj že depuis toujours
od včeraj depuis hier
od mladih nog, od otroštva dès (ali depuis) l'enfance
od moje (zgodnje) mladosti depuis ma (tendre) jeunesse
odprto od 8. do 12. ure ouvert de 8 heures à midi
pismo od šestega maja une lettre (datée) du six mai
brat je mlajši od mene mon frére est plus jeune que moi
eden od nas l'un de nous
sam od sebe de soi-même
od nog do glave de pied en cap
od šestih ni bilo niti enega dobrega sur les six il n'y en avait pas un de bon
od srca rad de bon cœur
od vsega srca de tout mon (ton itd.) cœur
umreti od lakote, od žeje, od strahu mourir de faim, de soif, de peur
delo mu gre od rok il a le travail facile
od (strani) mojega prijatelja de la part de mon ami
ločiti se eden od drugega se séparer (l'un de l'autre)
prihajam od strica j'arrive de chez mon oncle
od tam prihajam j'en arrive (ali viens)