Franja

appliquer [aplike] verbe transitif uporabiti, aplicirati, prilagoditi; položiti na; prevleči

appliquer un cachet pritisniti pečat
appliquer une bonne gifle à quelqu'un prisoliti komu krepko zaušnico
appliquer par analogie uporabiti analogno
appliquer une échelle contre un mur prisloniti lestev ob zid
appliquer une peine à quelqu'un obsoditi koga na kazen, naložiti mu kazen
appliquer tous ses soins à quelque chose vso svojo skrb posvetiti čemu
appliquer le tir sur (militaire) streljati na, obstreljevati
appliquer un traitement à une maladie uporabiti zdravljenje za bolezen
appliquer une méthode uporabiti metodo v praksi
s'appliquer (tesno) se prilagoditi, figuré ustrezati, biti uporaben, uporabiti se, nanašati se (à na); truditi se, prizadevati si (à za); lastiti si
cela s'applique à vous tous to se nanaša na vas vse

appointé, e [apwɛ̃te] adjectif plačan

être appointé au mois biti mesečno plačan
fonctionnaire masculin mal appointé slabo plačan uradnik

apporter [apɔrte] verbe transitif do-, prinesti; prinesti s seboj; potegniti za seboj, povzročiti; navesti (razloge)

apporter de l'attention à quelque chose biti, postati pozoren na kaj
apporter son concours sodelovati pri čem
apporter des difficultés à quelque chose otežkočiti, otežiti kaj, delati zapreke čemu
apporter de l'empressement pokazati vnemo
apporter des facilités à quelque chose olajšati kaj
apporter des obstacles à quelque chose ovirati kaj
apporter du soin à quelque chose skrbi si dati, pokazati skrb za kaj
apporter un soulagement prinesti olajšanje

apprehension [æprihénšən] samostalnik (of)
prijetje, aretacija; pojmovanje, razumevanje; strah, zaskrbljenost, zla slutnja

according to my apprehension kakor jaz stvar razumem
dull of apprehension počasnih misli
quick of apprehension bistroumen
to be under apprehensions of biti v strahu za kaj, bati se česa

apprensione f

1. knjižno redko učenje; razumevanje

2. bojazen, strah, skrb:
destare apprensione povzročiti skrbi, vzbuditi strah
stare in apprensione biti v skrbeh

apprenticeship [əpréntisšip] samostalnik
vajenstvo

to serve one's apprenticeship biti vajenec
to be through one's apprenticeship izučiti se

apprēsso

A) avv.

1. poleg:
portarsi appresso qcs. nositi kaj s seboj
mettere appresso due cose pren. primerjati (dve stvari)

2. potem, zatem, pozneje:
come si seppe appresso kot se je pozneje izvedelo
poco appresso kmalu zatem

3. zadaj

B) prep. knjižno, star.

1. pri, poleg:
stare appresso a qcn. biti poleg koga

2. za:
andare appresso a qcn. iti za kom

3. po:
appresso la morte po smrti

4.
appresso i Greci pri Grkih

C) agg. invar. naslednji:
l'anno appresso naslednje leto

appui [apɥi] masculin podpora, opora; naslon; poudarek; pomoč

à l'appui de za podkrepitev, za dokaz
avec preuves à l'appui s podkrepilnimi dokazi
sans appui brez pomoči
à hauteur d'appui v prsni višini
pièce féminin à l'appui dokazna listina
point masculin d'appui oporišče
être l'appui de quelqu'un, servir d'appui à quelqu'un biti komu v oporo
prendre appui sur quelque chose nasloniti, opreti se na kaj
prendre sous son appui vzeti koga v svoje varstvo
prêter son appui à quelqu'un pomagati komu
venir à l'appui de quelqu'un komu pa pomoč priti, podpreti ga

âpre [ɑpr] adjectif rezek; trd, težaven; neraven (pot); trpek (okus); strog, oster

froid masculin, vent masculin âpre rezek, oster mraz, veter
poire féminin âpre trpka hruška
une âpre lutte srdita, vroča, huda borba
une âpre discussion ostra diskusija
être âpre au gain biti lakomen, pohlepen dobička, dobičkaželjen

aprensión ženski spol prijetje, aretacija, zaplemba; strah, bojazen; prazna domišljija; predsodek

tener poca aprensión lahkomiseln biti

après [aprɛ] préposition, adverbe po, za, potem, nato, pozneje; dljè, naprej za

vingt ans après dvajset let pozneje
après cela po tem, nato
après quoi nakar
l'un après l'autre eden za drugim
après le pont, l'église naprej od mostu, od cerkve
d'après po, posneto po
d'après nature po naravi
d'après ce que disent les journaux po tem, kar pišejo časniki
d'après lui po njegovem, po njegovih besedah, po njegovi sodbi
longtemps après dolgo potem
peu après, peu de temps après malo potem
immédiatement après, aussitôt après takoj nato
ci-après dalje spodaj
et après? et puis après? in potem? in kaj zato?
la page d'après naslednja stran
l'instant d'après hip nato, v naslednjem hipu
l'année d'après v naslednjem letu
après coup naknadno, prekasno, prepozno
après tout konec koncev, končno, po vsem tem; sicer pa
après tout, cela m'est égal sicer pa mi je (to) vseeno
après que potem ko
après avoir mangé il est parti (potem)ko je pojedel, je odšel
après vous, je vous en prie! izvolite (iti) naprej, prosim!
attendre après quelqu'un, quelque chose čakati na koga, na kaj
courir après quelqu'un teči, letati za kom
crier après quelqu'un vpiti na koga, za kom
être après son travail (familier) biti vedno pri delu
elle est furieuse après son mari besna je na (svojega) moža
soupirer après zdihovati, hrepeneti po
venir après quelqu'un priti za kom

apretado ozek, tesen, napet, gost, stisnjen, težak, nevaren, nujen; skop, stiskaški

estar muy apretado biti v veliki stiski

aprieto moški spol stiska; gneča

estar en un aprieto biti v škripcih

aprire^*

A) v. tr. (pres. apro)

1. odpreti, odpirati; razširiti, razpreti:
aprire una porta odpreti vrata
aprire le braccia razširiti roke
aprire gli occhi odpreti oči, zbuditi se; pren. paziti
aprire gli occhi alla luce pren. roditi se
aprire gli occhi a qcn. pren. odpreti komu oči
aprire bocca odpreti usta, spregovoriti
non aprire bocca molčati
aprire le braccia a qcn. pren. koga ljubeznivo sprejeti
aprire un locale pubblico odpreti javni lokal
aprirsi un varco tra la folla utreti si pot skozi množico

2. odpreti, ustanoviti:
aprire una scuola odpreti šolo

3. pren. odkriti, razodeti, izpovedati:
aprire il proprio animo a qcn. odpreti komu svojo dušo

4. odpreti, začeti:
aprire la seduta odpreti sejo
aprire la caccia odpreti lovsko sezono
aprire la luce prižgati luč
aprire il televisore prižgati, vključiti televizor
aprire il corteo voditi sprevod, biti na čelu sprevoda
aprire il fuoco voj. odpreti ogenj

B) ➞ aprirsi v. rifl. (pres. mi apro)

1. odpreti se, razklati se, razpreti se:
la terra si aprì zemlja se je odprla
apriti cielo! inter. za božjo voljo! strela božja!

2. odpreti se (cvet)

3. odpreti se, zjasniti se

4. odpreti se, zaupati se komu:
aprirsi con qcn. odpreti se komu

apron-string [éiprənstriŋ] samostalnik
trak na predpasniku

to be tied (ali pinned) to one's mother's (wife's) apron-string s držati se materinega (ženinega) krila, biti nesamostojen; biti pod copato

à-propos [aprɔpo] masculin beseda ali dejanje na pravem mestu, umestnost; adverbe ravno prav; ker ravno o tem govorimo; hotel sem reči; da ne pozabim; prišlo mi je na misel

esprit masculin d'à-propos prisebnost, odrezavost
faire preuve d'à-propos biti priseben
manquer d'à-propos biti neprimeren, neumesten, (oseba) biti netakten
répondre avec à-propos odrezavo odgovoriti

aprovechar rabiti, uporabljati, izkoriščati, izkoristiti; koristiti, pomagati

aprovechar una ocasión izkoristiti priliko
¡que aproveche! na zdravje!
no aprovechar para nada popolnoma neuporaben biti
aprovecharse v prid si obrniti, uporabiti, izpopolniti se v
aprovechar de alg. izkoriščati; posiliti

apud, po stari pisavi tudi aput, star. tudi apor, apur, praep. z acc.

I. krajevno:

1. pri, blizu, v okolici: pugna navalis apud Tenedum Ci., proelium apud Plataeas N., haec cum apud Dyrrhachium gererentur C., adsequitur Germanicum apud insulam Rhodum T.; zapostavljen apud: duae classes Misenum apud et Ravennam T., ripam apud Euphratis T.

2. pren. v ali na (z loc.): apud Orcum te videbo Pl., apud Thebas Pl., apud forum Ter., apud villam Ter., Ci.; sicer le poklas.: apud rostra, apud Asiam, Capuam, Germanias, Orientem, Rhodum idr. T., montes, apud quos erat educatus Fl.

II. o osebah in narodih:

1. pri, blizu, v čigar hiši (vili): Kom. idr. apud aliquem cenare, sedere Ci., filius apud matrem educatur Ci., apud hunc Romae habitavit, apud hunc aegrotavit, huius domi est mortuus Ci., quid signorum apud illum putatis esse Ci. v njegovi hiši, apud eum summum imperium est N. v njegovih rokah, omnis gratia, potentia, honos, divitiae apud illos sunt S., apud exercitum esse Ci. v poveljnikovem spremstvu biti (in exercitu esse = za vojaka služiti), apud Persas aut in extrema India Ci., prior apud Massagetās in proelio cecidit N.; pren.: apud se esse Kom. biti pri sebi, biti pri pameti, pri zavesti, apud se non est Petr.

2. occ. pri, pred, vpričo, poseb. o javnih obravnavah: apud herum Pl., apud alium Ter., apud milites contionari C., apud milites orationem habere Cu., milites apud se sacramentum dicere iubet C., apud praetorem accusatus est Ci., defendere causam apud iudicem Ci., apud Metellum praetorem causa dicitur Ci., apud patronos de suis miseriis deplorabant Ci., indicia apud vos et exempla profero Ci., apud praetorem profiteri Ci., apud XV viros profiteri Ci., apud regem verba facere N., consulibus in senatu et apud populum magnifice collaudatis L., gentium iura apud surdas aures invocare Cu.; včasih nam. dat.: queri apud aliquem Pl., Ci., apud aliquem profiteri Cu., sacrificare apud deos T.

3. časovno: pri = za (z gen.), ob (z loc.): totiens apud maiores nostros Siculi senatum adierant, totiens hāc memoriā Ci., non modo his temporibus, sed etiam apud maiores nostros Ci., apud patres nostros aditum est ad libros Sibyllinos Ci., apud patres esse coepit L., apud Scipiones T.

4. pren. pri, po čigar mnenju (mislih, sodbi): plus apud me antiquorum auctoritas valet Ci., consequi apud aliquem gloriam Ci., N., ali auctoritatem C., nonnulla apud bonos gratia Ci.; z adj.: viri apud tribules suos gratiosi Ci., quod apud omnes leve est, apud iudicem grave esse ducetur? Ci., qui honos est apud Syracusanos amplissimus Ci., non dico amicum, quod apud homines carissimum est, non hospitem, quod sanctissimum est Ci.; met. (z imeni pisateljev): ille apud Terentium Ci. tista oseba v Terencijevi komediji, apud Xenophontem autem moriens Cyrus maior dicit Ci., apud Platonem est dictum Ci., apud plerosque scriptum est N. pri večini pisateljev, apud Solonem Ci. v Solonovih zakonih; o govorečih osebah: apud quosdam acerbior in conviciis narrabatur T., apud prudentes vita eius varie extollebatur T.

apurado v zadregi, zmeden, v stiski; prazen; izčrpan; reven, brez sredstev; skrben, natančen, točen; ameriška španščina hiter, nagel, prizadeven

apurado de medios v denarni stiski
estar (muy) apurado biti v velikem pomanjkanju
apuradamente točno, o pravem času

aquila f zool.

1. zool. orel (Aquila)
aquila reale kraljevi orel (Aquila chrysaetus)
occhio d'aquila pren. orlovsko oko
nido d'aquila orlovsko gnezdo

2. pren. nadpovprečno nadarjen človek:
non essere un'aquila biti povprečnež, omejenec

3.
aquila di mare zool. morski golob (Myliobatis aquila)