Franja

reagirati glagol
1. (odzvati se; ukrepati) ▸ reagálOkrog 20.20 sta zakonca zaslišala klice na pomoč in takoj reagirala. ▸ 20:20 körül a házaspár meghallotta a segélykiáltásokat és azonnal reagált.
2. (o kemijskih pojavih) ▸ reagál, reakcióba lépKoncentrirana žveplova kislina je zelo jedka in burno reagira z vodo. ▸ A koncentrált kénsav nagyon maró hatású és heves reakcióba lép a vízzel.Občutljivejši filmi hitreje reagirajo na svetlobo in za pravilno osvetlitev potrebujejo krajši čas ekspozicije. ▸ Az érzékenyebb filmek gyorsabban reagálnak a fényre és rövidebb expozíciós időt igényelnek a megfelelő megvilágításhoz.
Fotoobčutljive leče pa so tiste, ki reagirajo na svetlobo. ▸ A fényérzékenyek azok a lencsék, amelyek reagálnak a fényre.
Snov reagira z vodo, pri tem se sprošča vnetljiv, strupen ali jedek plin in odplake. ▸ Az anyag reakcióba lép a vízzel és gyúlékony, mérgező vagy maró gázokat és szennyvizet bocsát ki.

3. (o odzivu organizma) ▸ reagálVeliko ljudi alergično reagira na pršice hišnega prahu. ▸ Sokan allergiásan reagálnak a házipor-atkákra.Po vsaki uporabi zdravila je njeno telo reagiralo, kot da bi akutno zbolela. ▸ Minden egyes használat után a teste úgy reagált, mintha akut beteg lett volna.
Strah in jeza sta čustvi, kjer človeški organizem reagira zelo podobno in fiziološka slika obeh odzivov je podobna. ▸ A félelem és a harag olyan érzelmek, amelyekre az emberi szervezet nagyon hasonló módon reagál, és a két reakció fiziológiai képe is hasonló.
Organizem reagira na pomanjkanje glukoze z mobilizacijo telesnih maščobnih rezerv, ki se naplavljajo v jetra. ▸ A szervezet a glükózhiányra a szervezet zsírtartalékainak mozgósításával reagál, amelyek a májban halmozódnak fel.
Rastline, kot so nemški rožmarin, sivka in pelin, reagirajo zelo občutljivo na stoječo mokroto. ▸ A hamvas cipruskához, levendulához és ürömhöz hasonló növények nagyon érzékenyen reagálnak az állandó nedvességre.

4. (o napravah) ▸ reagál
Fotoaparat je izredno odziven, na vse vaše ukaze reagira izredno hitro in natančno. ▸ A kamera rendkívül érzékeny, gyorsan és pontosan reagál minden parancsra.
Krmilna plošča štedilnika je v ravnini delovne površine, reagira na dotik in ima digitalni prikaz temperature. ▸ A tűzhely kezelőpanelje a munkafelület síkjában helyezkedik el, érintésre reagál, és digitális hőmérséklet-kijelzője van.
Avtomobil bo na snegu vselej reagiral počasneje kot na suhi cesti, zato sta pomembna voznikovo predvidevanje in zbranost. ▸ Az autó mindig lassabban reagál a hóban, mint száraz úton, ezért fontos az előrelátás és a koncentráció.

5. v ekonomiji (o cenah ali vrednosti) ▸ reagálDelnica pivovarne je na konsolidacijo reagirala negativno in ob relativno majhnem prometu padla za slabih 7 odstotkov. ▸ A sörgyár részvénye negatívan reagált a konszolidációra, viszonylag alacsony forgalom mellett közel 7 százalékkal esett.
Cene reagirajo na povečano povpraševanje. ▸ Az árak reagálnak a megnövekedett keresletre.
Cena delnice ni bistveno reagirala na močno zmanjšanje dobička. ▸ A részvényárfolyam nem reagált jelentősen a nyereség meredek csökkenésére.

reātus -ūs (reus)

1. status (stan, položaj) obtoženca, obtožni (zatožni) status (stan, položaj), obtoženost, zatoženost: in reātu esse Icti. biti (ob)tožen, pod obtožbo biti, si det iniqua tibi tristem fortuna reatum Mart. če te trda usoda (sovražna sreča) spravi pod obtožbo, če te kruta usoda podvrže obtožbi, če ti kruta usoda nakoplje obtožbo, revocato ad reatum Alcibiade Iust. da bi ga dali pod obtožbo, da bi ga obtožili.

2. meton.

1. krivda, očitek, dolženje, (ob)dolžitev, okrivitev: Ap., Eccl.

2. obtoženčeva zunanjost, zatoženčeva obleka (klas. sordes): diem ferme circa mediam repente intra pistrinum mulier reatu miraque tristitie deformis apparuit Ap.

receipt¹ [risí:t] samostalnik
prejem; prejemnica, potrdilo o prejemu, priznanica; pobotnica; prihod, prihajanje blaga
(tudi množina) dohodki, prejemki, iztržki (kuhinjski) recept (tudi figurativno)
napotek, navodilo, predpis; sredstvo

receipt in full pavšalna pobotnica
gross receipts bruto dohodki
on receipt of your letter ob (po) prejemu vašega pisma (dopisa)
to acknowledge receipt of sth. potrditi prejem česa
to be in receipt of imeti, držati, prejeti (pismo)
he is in receipt of poor relief on dobiva podporo kot siromak
to give a receipt, to make out a receipt for dati, izstaviti priznanico, pobotnico za (kaj)
to pay on (upon) receipt plačati ob prejemu

recēns -entis (najbrž iz re in indoev. kor. *(s)ken-, *qen- spočeti, ustvarjati; izvirati, nastati; posta(ja)ti svež; prim. gr. καινός, sl. začeti, začetek)

I. adj.

1. svež = ravnokar prihajajoč, prišel, prišedši, gredoč, vračajoč se od kod, takoj (brž, naravnost, prècej) po čem, za čim, gredoč od kod, kmalu po čem: Varr. idr., Romā sane recentes Ci. ep., recens victoriā, dolore et irā, praeturā T.; nav. s praep.: recens a vulnere Dido V. prav zdaj (ravnokar, pravkar, malo prej) ranjena, Poenus recens ab excidio Sagunti Iberum transiit L., cum e provincia recens esset Ci. takoj po vrnitvi iz province, Homerus recens ab illorum aetate Ci. ki je živel takoj za njimi, viri a diis recentes Sen. ph. naravnost od bogov izhajajoči, vox, a qua recens sum Sen. ph. ki se ga še živo spominjam, recens a dolore T. še otožnega (žalostnega srca), še ganjen od boli (bolesti), še poln bolečine; toda: recens in dolore T. v še mladi boli, v še sveži bolečini (bolesti), recentior in dolore Corn.; pren.: locus caede recens V. na katerem se je pravkar izvršil umor, na katerem je pravkar prišlo do umora, še topel od prelite krvi.

2. svež = na novo prihajajoč, čil, močen, močan, jak, čvrst, trden, krepak, korenjaški (naspr. defatigatus, (de)fessus): Auct. b. Afr., Iust. idr., integri et recentes defatigatis succedunt C., equi O., animus L., clamor Plin. živahen.

3. svež, nov, mlad, pravkaršnji (pravkaršen), ravnokaršnji (ravnokaršen), zdajšnji, sedanji, recénten (naspr. vetus): recens filii veterem patris renovavit memoriam N., veteris contumeliae … recentium iniuriarum memoria C., recens odium L., officia recentissima Ci., antiqui viri … et recentes Ci., Cato recens Sen. ph. Kato mlajši, memoria recentior Ci. novejši čas, hanc ipsam recentem novam (sc. rem) devoravit Ci. ki mu je šele pred kratkim pripadlo, crescam laude recens V., fera T. nedavno ujeta, pred kratkim ulovljena, catulus Varr. pravkar povržen; subst. m. pl. recentiores novejši, poznejši, mlajši pisci, novodobniki, sodobniki: Ci., Plin.; subst. n. pl. recentia še sveže = novejše (pravkaršnje, pravkar pretekle, pravkar minule, nedavne) reči (stvari, zadeve): Ci.

4. (o)presen, príčen, svež, hladen, mrzel, studèn (studén): recens aqua, latices O. sveža = malo prej zajeta voda, lac O. sveže mleko = mleko izpod krave, sanguis O. še topla, serta V., herbae O., caespes C., nequam est (sc. piscis) nisi recens Pl. če ni ujeta pred kratkim, arma O. na novo (na)brušeno, prata recentia rivis O. namakani, recens tellus O. na novo ustvarjena; metaf.: recenti re Pl., Ci. ali recenti negotio Ci. ali recenti facto O. ali in recenti Icti. pri samem dejanju, ob dejanju samem, sredi dejanja, takoj, recens adhuc calor Cu. še živa, recens anima O. duša pravkar umrlega, recens partus T. pravkaršnji. —

II. adv. (recēns) ravnokar, pravkar, malo prej, nedavno, pred kratkim, pred nedavnim, v zadnjem času, zadnjič, nedolgo tega, otódi: Gell. idr., puer recens natus Pl., Octavius recens natus Suet. (pl. subst. recens nati novorojenci: Gell., Lact.), quod recens audivimus Corn., sole recens orto V., recens acceptum vulnus T., recens perdomita Hispania T., recens ad Regilium lacum accepta clades L., inter recens domitos Isauros S. fr., coria recens detracta S. fr., corpora nova et recens nata Lact., animalia recens edita Lact.

Opomba: Abl. sg. recentī, pesn. včasih ĕ: O.; nom. pl. recentia, gen. recentium, pesn. včasih -um: H., Sil. — Od tod adv. recenter: recenter capti turdi Pall., recenter lecta poma Pall.; superl. recentissimē res nedavno, prav pred kratkim (nedavnim), res otódi: res recentissime gestae Iust. prav pred kratkim, quam recentissime stercorato solo Plin.

rechigner [-šinje] verbe intransitif kisel obraz napraviti, namrdniti se (à quelqu'un komu)

rechigner à une proposition namrdniti se ob (nekem) predlogu
rechigner à faire quelque chose nerad kaj storiti

recibo moški spol prejem, prejemnica; sprejem; sprejemni salon; predsoba

recibo de abono potrdilo o plačani naročnini (za časopis)
al recibo de la presente ob prejemu tega dopisa
acusar recibo potrditi prejem
acuse de recibo potrdilo o prejemu
dar recibo de una suma potrditi prejem vsote
estar de recibo (fig) biti sposoben za salon
hacer un recibo potrditi prejem
ser (ali estar) de recibo biti sprejemljiv (cenen, dober)

recline [rikláin] prehodni glagol
nasloniti, prisloniti, položiti, postaviti (on na)
neprehodni glagol
naslanjati se, sloneti (against ob)
biti naslonjen, ležati, počivati (on, upon na)
nagniti se, skloniti se (upon k, na)
opreti se, zanesti se (upon na)
zaupati (v)

reclined ležeč

recoil² [rikɔ́il] neprehodni glagol
odskočiti, skočiti nazaj, trzniti (od strahu); odbiti se
figurativno trzniti, predramiti se, zadrhteti, zgroziti se; (o puški, topu) suniti, trzniti nazaj
figurativno pasti zopet (v isto napako)
arhaično umakniti se, popustiti (before pred)

to recoil from an idea zgroziti se ob misli
to recoil at a sight odskočiti, zdrzniti se ob pogledu

recrear zabavati, razvedriti, razveseljevati

recrearse zabavati se, razvedriti se
recrearse con los deportes prosti čas športu posvetiti
recrearse con la vista uživati ob pogledu

reçu, e [rəsü] adjectif (s)prejet; veljaven; priznan; masculin potrdilo (o prejemu), pobotnica

au reçu de ob prejemu
il est reçu que ... dognano je, da ...
donner reçu de quelque chose potrditi prejem, (iz)dati pobotnico, kvitirati (d'une somme vsoto)

rēcula in (poznejše) rēscula -ae, f (demin. k rēs) stvarca, stvarčica, rečka, rečca = majhno imetje (premoženje), majhen imetek: si quidem imperes pro copia pro recula Pl. fr. ap. Prisc., ad philosophorum reculam Ci., ob industriam generum tradiderunt egregiaeque substantiae silvis coemendis et apibus curandis auxisse reculam Don.; v pl.: quid, oro, fili, paupertinas pannosasque resculas miserrimae anus donas vicinis divitibus Ap.

redakcíjski de (la) rédaction, rédactionnel

redakcijski odbor comité moški spol de rédaction
redakcijski prostori bureaux moški spol množine (ali salle ženski spol) de rédaction
redakcijski zaključek heure ženski spol limite de la rédaction
ob redakcijskem zaključku à la dernière minute

redakcíjski

redakcijski zaključek cierre m de la edición
ob redakcijskem zaključku al cerrar la edición

redden [rédən] prehodni glagol & neprehodni glagol
pordečiti (se), rdeče (se) pobarvati, ožariti (se); postati rdeč, zardeti (at ob, with od)

re-fulgeō -ēre -fulsī (—) (re in fulgēre)

1. odsevati, odsvitati, odbleskavati, svetlo (bleščeče) (za)sijati, (za)svetiti se: Cu. idr., nubes solis inardescit radiis longeque refulget V., arma refulgentia L., stella refulsit H., Iovis tutela refulgens H. (o Jupitru kot zvezdi, ki daje ugodno znamenje, če sije ob rojstvu otroka), Canis stellarum luce refulget Ci. poet., Syrtitides … e melleo colore croco refulgentes Plin., Aeneas clara in luce refulsit V., Venus rosea cervice refulsit V.

2. pren. svetlo (bleščeče, sijajno) (za)sijati, (po)sijati, (za)bleščati se, (za)blesteti se, posvetiti se, zasvetiti se, svetiti se, odsevati: splendida a docto fama refulget avo Pr., refulsit certa spes Vell., non tibi divitiae … refulserunt Sen. ph., in quibus (sc. luminibus artis) primus refulsit Apollodorus Plin.

re-fundō -ere -fūdī -fūsum (re in fundere)

I.

1. nazaj (z)liti, nazaj izli(va)ti: Cels. idr., vapores eādem (= eodem) refundere Ci., refundere aequor (morsko vodo) in aequor (morje) O.

2. med. in pass. nazaj teči, nazaj izli(va)ti se, uli(va)ti se, razli(va)ti se: refusus Oceanus V., Lucan. vase se izlivajoč = okoli Zemlje tekoč, Zemljo obtekajoč (obdajajoč), imis stagna refusa vadis V. od morskega dna (proti površju), palus Acheronte refuso V. po izstopu Aheronta nastalo (Avernsko) jezero, fletu super ora refuso O. solze so se ulile (udrle) po licu; metaf. razli(va)ti se = razprostreti (razprostirati) se: campus in immensum refusus Sil. razprostirajoče se, spiris refusis nemus implicuit anguis Val. Fl., Chiron refusus Cl. zleknjen, sklonjen, refusa coniugis in gremium Lucan. ležeča ob …

3. narediti (povzročiti), da se kaj izlije (ulije, razlije) = (s)topiti, raztopiti (raztapljati): luna refundit glaciem Plin. —

II. metaf.

1. nazaj da(ja)ti, vrniti (vračati), zopet (znova, spet) izročiti (izročati), zopet (znova, spet) preda(ja)ti, zopet (znova, spet) odda(ja)ti: Ambr. idr., Nilo copias suas refundere Plin. iun., refundere, quod accepit Icti., impensas invicem Icti.

2. obilno razli(va)ti = razsipati (razsipavati), zapraviti (zapravljati), (po)tratiti: Cl.

3. (s poudarjeno predpono re) odkloniti (odklanjati), zavrniti (zavračati), zavreči (zametati), ne vzeti (ne jemati): serta Cl.

4. nazaj zagnati (zaganjati): laterique (sc. scopuli) illisa refunditur alga V. — Od tod adv. (iz pt. pf. refūsus) refūsē bogato, obilno, izdatno: humus refusius egesta Col. precej rahla.

regale [rigéil]

1. samostalnik
(bogata) gostija, pogostitev, pir, pojedina; osvežilo, slaščica, poslastica; žlahten okus; užitek, naslada

2. prehodni glagol
(bogato) (po)gostiti (with z)
figurativno razveseliti; okrepiti, osvežiti, poživiti

to regale oneself okrepčati se, poživiti se
neprehodni glagol
gostiti se, naslajati se (on ob, z)
privoščiti si (on kaj)

regard [rəgar] masculin pogled; pluriel pozornost; (vstopni) jašek, odprtina, luknja

au regard de z ozirom na, v primeri z
au premier regard na prvi pogled, ob prvem pogledu
d'un seul regard z enim (samim) pogledom
texte masculin avec la traduction en regard tekst s prevodom poleg (na nasprotni strani)
regard en arrière pogled nazaj
regard de connaisseur pogled poznavalca, veščaka, strokovnjaka
regard noir nezadovoljen, besen pogled
abaisser son regard povesiti svoj pogled
attacher, fixer ses regards sur upreti svoj pogled v, strmeti v
attirer les regards pritegniti poglede
avoir droit de regard sur imeti pravico nadzorstva, kontrole nad
dévorer du regard požirati z očmi
jeter un regard curieux sur quelque chose radovedno kaj pogledati
lancer des regards furieux besno (po)gledati
mettre deux choses en regard primerjati dve stvari
mettre en regard de postaviti nasproti, primerjati z
mitrailler, foudroyer du regard obstreljevati, uničiti s pogledom
parcourir du regard preleteti s pogledom
promener ses regards bloditi s pogledom (po); ozirati se (po)
soustraire aux regards odtegniti, skriti pogledom

Rēgillus² -ī, m Regíl

1. vas (vicus) na Sabinskem, od koder je izhajal rod Klavdijcev (Apij Klavdij se je od tod preselil v Rim): L. — Soobl. Rēgillī -ōrum, m Regíli: Suet. — Od tod Rēgillēnsis -is, m in Rēgillānus -ī, m Regílski (= rojen v Regílu), Regilán, Regílec, vzdevek Klavdijevega plemena, npr. Claudius Regillensis L. Klavdij Regilski, (Appius) Claudius Regillanus Suet. Apij Klavdij Regilan.

2. jezerce v Laciju ob Labiški cesti (via Labicana), znamenito po bitki l. 496, v kateri je diktator Postumij premagal Latince: Ci.; tudi: lacus Regillus: L., Plin. ali Regilli lacus: Aur. — Od tod Regillēnsis -is, m Regílski, vzdevek Postumijevega rodu (ker je ob tem jezeru zmagal diktator Postumij): L.; tudi vzdevek Emilijevega rodu: Ci. ep., L.

Rēgium -iī, n Régij

1. star trg Bojcev v Cispadanski Galiji ob Emilijevi cesti med Modeno in Parmo (zdaj Reggio): Brutus in Ci. ep.; med gradnjo Emilijeve ceste je konzul Mark Emilij Lepid ta trg razširil in povzdignil v mesto, ki se je po njem imenovalo Regium Lepidum Lepidov Regij: T. — Od tod Rēgiēnsēs -ium, m Régijci, preb. mesta Regij: Ci. ep.

2. včasih pisano tudi Rhegium (Ῥήγιον), mesto v Brutiju na južnem koncu Italije nasproti Mesane (zdaj Reggio): Ci., S., L., T.; v obl. Rēgion: O. — Od tod adj. Rēgīnus 3 régijski: ager Ci., litora Sil.; subst. Rēgīnī -ōrum, m Régijci, Regín(c)i: Ci. idr.