mazzolare v. tr. (pres. mazzuōlo) tolči z macolo
mazzolata f udarec z macolo
mécanothérapie [-terapi] féminin, médecine mehanoterapija, zdravljenje z mehaničnimi sredstvi
meco pron. knjižno (con me) z mano, z menoj
meconismo m med. mekonizem, zastrupljenje z opijem
méčiti mêčīm dial. privabljati z vabo: mečiti ptice, ribe
médailler [-daje] verbe transitif odlikovati s kolajno, z medaljo
Medaillonteppich, der, preproga z medaljonom
médicamenter [-mɑ̃te] verbe transitif, vieilliali péjoratif zdraviti z zdravili; dajati preveč zdravil(a)
se médicamenter jemati (preveč) zdravil(a)
medicāmentōsus 3 (medicāmentum) zdravilen, z zdravilno močjo: aqua Vitr.
medicō -āre -āvī -ātum (medicus)
1. (o)zdraviti: medicando Tib., ut eius odore medicentur (sc. apes) Col., m. vulneris aestūs Sil.
2. narediti (delati) kaj zdravilno ali učinkovito, podeliti (podeljevati) čemu zdravilnost (zdravilno moč) ali učinkovitost, izboljš(ev)ati, (po)mešati, (po)škropiti, (o)močiti (omakati), prepojiti (prepajati) kaj z zdravilnimi močmi (poseb. z rastlinskimi sokovi): Plin., fusum labris splendentibus amnem inficit occulte medicans spargitque salubris ambrosiae sucos V., m. aquam thymo Col., semina m. amurcā V. namočiti (da močneje klijejo), vina medicata Col., sedes medicatae V. z zeliščnimi soki poškropljena mesta, mortui arte medicati Mel. maziljeni mrtveci, balzamirana trupla, mumije; pogosto adj. pt. pf. medicātus 3 zdravilen, z zdravilno močjo, lečilen: potio Cu. zdravilna pijača, aquae Sen. ph., fontes Sen. ph., Cels., potentia Sen. ph., sapor (sc. aquae) m. Plin. iun. rudninski, mineralen, odor Plin. dišaven, lepo dišeč, lac bubulum medicatius, res medicatissimae Plin.; čaroven, čarodejen: virga O., fruges V. čarodejna zelišča, somnus O. pričaran(o).
3. veneno medicare s strupom (na)mazati = zastrupiti (zastrupljati): medicata veneno tela Sil.
4. barvati: capillos O., lana medicata fuco H. rdeče barvana (bróčena).
mediocris -e (medius)
1. srednji = srednje mere, srednje velik, vmesen, neznaten, majhen: cochleae minutae, maximae, mediocres Varr., statura, praemium non m. Suet., latitudo, spatium, copiae C., castellum S., usus est familia, si utilitate iudicandum est, optima, si forma (po videzu, na oko), vix mediocri N.
2. (časovno) vmesen = srednje dolg: syllabae longae et breves et mediocres Gell.
3. metaf.
a) (glede na stan) srednji, nizek, navaden, nizkega stanu, nizkega rodu, nepomemben, neznaten: vir Iust., homo Aug.; subst. m mediocrēs -ium, m ljudje (možje) nizkega stanu: neque licentia gladiorum in mediocres saevitum, sed excelsissimi quoque atque eminentissimi civitatis viri variis suppliciorum generibus adfecti Vell., etenim cum mediocribus multis et aut nulla aut humili aliqua arte praeditis gravatim civitatem in Graecia homines impertiebant Ci.
b) (glede na (notranje) lastnosti) srednji, srednje mere, povprečen, neznaten, (prav) nič poseben, (precej) navaden, (precej) običajen, nepomemben, neimeniten, nevažen, malovažen: Pl., O., orator, homines Ci., poëta H., eloquentia, amicitia, laus, ingenium, malum, artes, studia vel officia Ci., queri mediocris animi est C. znak malodušnosti; litota: non mediocris C., Ci., N. ne navaden = velik, precejšnji; subst. n. pl.: mediocria gerere S. opravljati nepomembne stvari.
c) (glede na želje, teženje) zmeren, z malim zadovoljen: viri S., Iugurthae non mediocris animus S. visoko segajoč, visoko mereč, numquam mediocria … studia Iust. — Adv. mediocriter
1. srednje, neznatno, malo, (le) nekoliko, (le) nekaj: nemo m. doctus Ci., corpus m. aegrum Ci., ne m. quidem disertus Ci., in aliquā re m. versatum esse Ci., non m. omnium mentes perturbare C.
2. zmerno, mirno, hladnokrvno: aliquid non m. ferre Ci., hoc vellem mediocrius Ci. ne tako silno (živo, zelo).
Opomba: Pri pesnikih je o pozicijsko dolg: mediócris. Nom. sg. m. mediocer Prisc.; star. nom. pl. mediocreis Varr.
mèditi -īm
1. mediti, oslajevati z medom
2. mediti: među medonosnim biljkama spominje se i lipa, koja nejednako i neredovito medi
Medizinalvergiftung, die, zastrupljenje z zdravilom, toksično delovanje zdravila
medullō -āre (-āvī) -ātum (medulla) z mozgom (na)polniti (napolnjevati): Ap., Eccl. — Od tod adj. pt. pf. medullātus 3 jedrnat, izvrsten, odličen: Eccl.
mèđēnje s
1. medenje, oslajevanje z medom
2. medenje: međenje heljde, proljetnog cvijeća
meerumschlungen obdan z morjem
megacephalic [megəsefǽlik] pridevnik
anatomija megakefalen, z veliko glavo
Mehrfachsprengkopf, der, Heerwesen, Militär glava z neodvisno vodenimi naboji