Franja

époque [epɔk] féminin doba, razdobje, epoha; stoletje; čas, etapa

à l'époque de v dobi, v času
à la même époque v istem času (leta)
à toutes les époque s v vseh časih
la belle époque čas okrog 1900, prva leta 20, st.
meuble masculin d'époque stilno (originalno) pohištvo
époque carbonifère doba paleozoika, karbon
époque critique de la femme mena, klimakterij pri ženski
époque glaciaire ledena doba
les époques d'une femme čas menstruacije pri ženski
faire époque biti epohalnega pomena, pustiti trajen spomin, biti vreden spomina, zbuditi pozornost
être de son époque iti s svojim časom, biti sodoben
vivre avec son époque živeti s svojim časom

épuiser [epɥize] verbe transitif izčrpati; razprodati (blago); porabiti (rezerve); omajati (finance); izčrpno obravnavati (témo, vprašanje); familier zelo utruditi, zdelati, zmučiti

s'épuiser izčrpati se, omagati, usahniti (studenec); iti h kraju, h koncu (zaloga); poiti (blago); popustiti (moč); oslabeti (bolnik), opešati
épuiser sa curiosité napasti, zadovoljiti svojo radovednost
épuiser ses flèches izstreliti vse svoje strelice (tudi figuré)
épuiser tous les moyens izčrpati vsa sredstva, vse poskusiti
épuiser les munitions porabiti vse strelivo
épuiser la patience de quelqu'un izčrpati vso potrpežljivost neke osebe
épuiser la santé spodkopavati zdravje
s'épuiser à force de travail pretegniti se pri delu
s'épuiser en efforts inutiles zaman se truditi
ma patience commence à s'épuiser moje potrpljenje gre h kraju

epulae -ārum, f, heterocl. pl. subst. epulum -ī, n

1. jedi, jedila: mensae epulis exstruebantur Ci., vino epulisque dediti N., vino et epulis onerati S., postquam exempta fames epulis mensaeque remotae V., non illis epulae nocuere repostae V., vestis blattarum epulae H., inamarescunt epulae sine fine petitae H., vina toris epulasque reponunt Val. Fl.; pesn. = piča: voltur … viscera rimatur epulis V.

2. met. obed, kosilo: in amplissimis epulis C., poseb. sijajen obed: inter epulas L., S., iis apud me hodie epulae instructae sunt L. je kosilo pripravljeno.

3. occ. pojedina, gostija, pir: carmina in epulis cantata Ci., senectus caret epulis Ci., quibus illa epulis iocundiora sunt S., tu das epulis accumbere divom V., adhibete penatīs et patrios epulis et quos colit hospes Acestes V. = k sedmini (pogrebščini), somnus et vinum et epulae et scorta L., neu desint epulis rosae H., in epulis epulas quaerit O. pri pojedini že povprašuje po drugi, epulae liberales, prodigae T., familiares Suet., veterum Romanorum epulis fides ac tibias adhibere moris fuit Q.; pren.: užitek (paša) za oči, dušna paša: oculis epulas dare Pl., animus saturatus bonarum cogitationum epulis Ci. — Sg. epula -ae, f: epulum antiqui etiam singulariter posuere P. F.

epulor -ārī -ātus sum (epulum) jesti, obedovati, gostiti se, pirovati: Vell., Suet. idr., epulantur milites, consules Ci., more Persarum luxuriosius epulari N., paulisper epulatus convivio egreditur Cu., senatorum ius publice epulandi Suet.; pesn. z abl. (prim. vescor): caesis gens est epulata iuvencis V., dapibus epulamur opimis V. bogato, razkošno obedujmo; tudi trans: Plin., filium patriis epulandum ponere mensis V. pri obedu postaviti na mizo sina za kosilo, filium epulandum Harpago tradere Iust. jesti dati. — Act. obl. epulor -ārī koga hraniti, komu jesti da(ja)ti.

equa -ae, f (equus) kobila: Ci., Iuv., Iust. idr., ante omnīs furor est insignis equarum V., equus in armenta tendit equarum V., quae velut latis equa trima campis ludit H. (o mladem, razposajenem dekletu); kobile poseb. cenjene pri dirkanju: apta quadrigis equa H., mittit … Eliadum palmas Epiros equarum V.

Opomba: Dat. in abl. pl. nav. equis; equābus: Pall., Serv., Cod. I.

equis ženski spol črka x

una cantidad equis poljubna količina
los rayos equis rentgenski žarki
estar hecho uno equis stati prekrižanih nog; (pri)majati se (pijanec)
averiguar la equis (mat) izračunati neznanko x

Eratō -ūs, f (Ἐρατώ) Erato (gen. -te), Muza lirskega pesništva, poseb. ljubezenske pesmi (ἔρως): O., sploh = Muza: V.; pri T. ime armenske kraljice.

éreinter [erɛ̃te] verbe transitif utruditi, zdelati, izčrpati, izmučiti; figuré raztrgati (v kritiki), skritizirati

la promenade m'a éreinté sprehod me je izčrpal
s'éreinter garati, pretegniti se pri delu

Eretria -ae, f (Ἐρετρία) Eretrija

1. mesto v Tesaliji pri Farzalu: L.

2. mesto na Evboji južno od Evripa, rodno mesto filozofa Menedema, ustanovitelja „eretrijske“ filozofske šole: Ci., N., L., Mel., Plin. Od tod adj.
a) Eretricus 3 (Ἐρετρικός) eretrijski: philosophus Ci.; subst. Eretricī -ōrum, m eretrijski filozofi, eretrijska filozofska šola (Menedemova): Ci., Sen. ph. = Eretriacī -ōrum, m (Ἐρετριακοί): Ci.
b) Eretriēnsis -e, eretrijski: N.; subst. Eretriēnsēs -ium, m Eretrijci, preb. Eretrije: L.
c) Eretrius 3 eretrijski: terra Cels., creta (bela glina, ki je bila zelo priljubljena) Plin.; subst. Eretriī -ōrum, m Eretrijci: Mel.

ergō (iz ē regō [prim. regiō] ali ē rogō = „iz smeri“; najbrž nova tvorba, podobna ultrō: ultrā, je obl. ergā)

I. praep. z gen. (ki se mu zapostavlja) zaradi, spričo: quoius rei ergo Ca., ne mulieres lessum funeris ergo habento Tab. XII ap. Ci., eiusque victoriae ergo (se) Apollini id donum dedisse N., formidinis ergo Lucr., L., donari virtutis ergo Formula ap. Ci., neu quis dono militari virtutis ergo donaretur SC ap. L., illius ergo venimus V. zaradi njega; (prim.: „ ergo“ productum idem significat, quod χάριν, gratiā, causa P. F.)

— II. conj. (pesn. ergŏ) zato, (za)torej, potemtakem, tedaj, log. sklepajoč

1. na začetku ali na drugem mestu povednega stavka: unus homo nobis cunctando restituit rem, ergo plusque magisque viri nunc gloria claret Enn., negat haec filiam me suam esse, non ergo haec mater mea est Pl., Quod est aliud in illa provincia genus hominum? Nullum! Ergo ab universa provincia diligitur Ci., Quis tam esset ferreus, qui eam vitam ferre posset … ? Verum ergo illud est, quod a Tarentino Archyta … dici solitum … Ci., accusatus ergo est proditionis, quod … N., ergo dicemus V., ergo pauper eris H. no, potemtakem ostaneš berač, quod excidit ore pio, coniunx, scelus? ergo ego … O., sequitur ergo Cu., Optimum erat negare; sed non potest: occidit ergo (Milo Clodium) aut iure aut iniuriā Q.; pleonastično: ergo igitur Pl., itaque ergo Ter., igitur ergo L., Ap.

2. kot vstavek: non est ergo analogia Varr., Italiā prohibetur, exsulat; non tu ergo hunc patriā privare, sed vitā vis Ci.

3. v vprašalnem stavku: cur ergo, quod scis, me rogas? Pl., ergo, inquiet aliquis, donavit? Ci., unde ergo hoc intellegi potest? Ci. od kod neki? numquam ergo familia nostra quieta erit? S., dedemus ergo Hannibalem? L., quid ergo (= τί νῦν) kako pa? (za)kaj torej?: quid ergo? haec quis tulit? Ci., quid ergo? audacissimus ego ex omnibus? Ci., quid ergo est? H. kaj torej sledi iz tega?

4. pri imp.: tace ergo Pl., date ergo istum symbolum illi Pl., desinite ergo C., ergo age, care pater V., accipite ergo V., ergo omitte H.

5. obnovitev prekinjene misli: tres viae sunt ad Mutinam, quo … ; tres ergo (torej), ut dixi, viae Ci., ergo iter inceptum peragunt V.

erhältlich ki ga je mogoče dobiti, dosegljiv; erhältlich bei dobi se pri

Ērinna -ae, f in Ērinne -ēs, f (Ἠρίννη) Erina, pesnica z otoka Tela ali Teosa ali Tena ali Roda ok. l. 600, prijateljica Sapfe, pri kateri je dlje časa bivala, zato so jo imenovali Λεσβία: Pr., Plin., Hier. (z obl. Herinna).

erogena cona stalna zveza
(del telesa) ▸ erogén zóna
Pri ženskah in pri moških so bradavice močna erogena cona. ▸ A mellbimbók a nőknél és a férfiaknál egyaránt erős erogén zónák.
Če božamo erogene cone, se vzburjenje stopnjuje. ▸ Ha simogatjuk az erogén zónákat, az izgalom fokozódik.

erre ženski spol španski r oziroma rr

erre que erre trdovraten
estar erre que erre trdovratno vztrajati pri

Erythrae -ārum, f (Ἐρυϑραί) Eritre,

1. mesto v Beotiji vzhodno od Plataj: Plin., Stat.

2. naselbina tega mesta na polotoku jonske obale nasproti Hija, eno izmed 12 jonskih mest v Mali Aziji: Ci., L., Plin.

3. mesto v Etoliji pri Navpaktu: L. — Od tod adj. Erythraeus 3 (Ἐρυϑραῖος) eritrski, iz (jonskih) Eriter: Sibylla Varr. fr., Ci., terra, triremes L.; subst. Erythraea -ae, f (Ἐρυϑραία, sc. νῆσος) Eritrski polotok: L.; njegovi preb. Erythraeī -ōrum, m Eritrani: L.

erythraeus 3 (gr. ἐρυϑραῖος) rdečkast: Col., Plin.; poseb. mare Erythraeum Rdeče morje (ὁ Ἐρυϑραῖος πόντος, nav. ἡ Ἐρυϑρὰ ϑάλασσα), pri Plin. Erythrum mare, čisto lat. rubrum mare imenovano; ime najbrž po rdečem pesku, po mitu pa po nekem kralju, imenovanem Erythrās: Mel., Plin. ali Erythrus (Erythros): Cu. Od tod adj. Erythraeus 3
a) eritrski = iz Rdečega morja: alga Mart., lapilli Mart. v Rdečem morju nabrani biseri.
b) pesn. pren. = indijski: litus Tib., orae (= Indija) Stat., dens (slonova kost) Mart., trumphi (boga Bakha) Mart.

ese, esa, eso (samostojno; ése, ésa) ta, ta, to; oni, ona, ono

ese mismo prav isti
en ésa tam(kaj), v vašem mestu (kraju)
ésa sí que es buena ta je res dobra!
¡ni por ésas! nikakor!
eso sí to pač, seveda
eso mismo seveda
en eso de... na področju
por eso zato
¡nada de eso! nikakor ne!
¿y eso? kako to?
¿cómo va esa salud? kako je z zdravjem? kako vam gre?
no por eso nič manj, pri vsem tem

escalier [ɛskalje] masculin stopnišče, stopnice

escalier de cave stopnice v klet
escalier en colimaçon, tournant, en vis polžaste stopnice
escalier dérobé skrivno stopnišče
escalier mécanique, roulant tekoče stopnice
escalier pliant sklopne stopnice
escalier de sauvetage reševalna lestev
escalier de service zadnje stopnice (za služinčad, za dostavljavce)
cage féminin d'escalier prostor, v katerem je stopnišče
marche féminin d'escalier stopnica
palier masculin d'escalier stopniščni presledek
rampe féminin d'escalier ograja pri stopnicah
l'escalier débouche, s'ouvre sur stopnišče vodi na, k
l'escalier descend à la cave stopnišče vodi v klet
avoir l'esprit de l'escalier (familier) biti počasne pameti
monter (gravir, grimper), descendre un escalier iti po stopnicah navzgor, navzdol
descendre un escalier quatre à quatre v dolgih skokih hiteti po stopnicah navzdol
faire des escaliers dans les cheveux napravitiprepozno

escamoter [-te] verbe transitif spretno, rokohitrsko skriti; preslepiti; začarati; (skrivaj, zvijačno) spraviti stran; zmakniti, ukrasti; figuré hitro iti (quelque chose prek česa), obíti, izogniti se; aéronautique potegniti pristajalne naprave v letalo

escamoter quelque chose à quelqu'un (z zvijačo) dobiti, doseči kaj od koga
escamoter les difficultés obiti, izogniti se težavam
un voleur lui a escamoté son portefeuille tat mu je zmaknil listnico
escamoter une note au piano preskočiti, ne igrati note pri klavirju
escamoter un mot zelo hitro ali zelo tiho izgovoriti besedo (da je ne bi slišali)

escapadizo zmuzljiv

hacer escapadizo a alg. komu pri begu pomagati