Franja

discrepō -āre -āvī (-uī H.) (—)

1. (o glasbilih) ne skladati se, ne ujemati se, neubrano glasiti se: ut in fidibus aut tibiis, quamvis paulum discrepent, tamen id a sciente animadverti solet Ci.; prim. Ci. De re publ. I, 42, 69.

2. pren.
a) ne skladati se, ne strinjati se, ne ujemati se, drugače misliti, nasprotovati (si), ločiti se, razlikovati se, non discrepare tudi = ujemati se: eadem dicit, nulla in re discrepat Ci., oratio verbis discrepans, sententiis congruens Ci., id quod haud discrepat L., nec multum discrepat aetas V., causa latendi discrepat O. še ni odločen. Zveze: ut intellegatis discrepare ab aequitate sapientiam Ci., factum tuum a sententia legis doceo discrepare Ci., multum ab aliqua re d. Vell., a gregariis militibus discrepantes Amm., ut intellegas facta eius cum dictis discrepare Ci. (s cum tudi Varr. in Col.), nullo modo possunt inter se d. Ci., ut haec duo verbo discrepare, re unum sonare (isti pomen imeti) videantur Ci.; z dat.: (večinoma pesn.): dicta factis discrepant Acc. fr., d. sibi Ci., vino et lucernis Medus acinaces immane quantum discrepat H., longe mea discrepat istis et vox et ratio H., primo ne medium, medio ne discrepet imum H., non discrepuit sententia Delphis H., quantum simplex hilarisque nepoti discrepet H., discrepet his alius Pers., maioribus nostris non discrepemus Vop.; z abl.: vili nec discrepat arbore laurus Cl.
b) brezos. discrepat ni še odločeno, ni dognano, sporno je, navzkriž so si: discrepat inter scriptores L., cum de legibus conveniret, de latore tantum discreparet L.; z ACI: discrepat (ni jasno, ni očitno) aeternum tempus potuisse manere innumerabilibus plagis vexata per aevom Lucr., illud haud quaquam discrepat maiore impetu rem actam L. o tem je le eno mnenje; z odvisnim vprašanjem: quantum militum in Africam transportatum sit, non parvo numero inter auctores discrepat L., veneno quidem occisum convenit; ubi autem et per quem dato, discrepat Suet.; z zanikanim glagolom tudi s quin: cum haud ferme discreparet, quin quae ubique regum fuissent, Romanorum essent L. da je to … rimska last. — Od tod adj. pt. pr. v superl. discrepantissimus 3 povsem (popolnoma) različen; v pl.: Sid.

discrīmen -inis, n (discernere) kar ločuje,

1. ločilo, ločnica, ločilnica, mejna črta, predel, pregrada: discrimina costis per medium quā spina dabat V. kjer je hrbtišče delilo rebra, (duo maria) cum pertenui discrimine (= Isthmo) separentur Ci., compositum discrimen (preča) erit, discrimina lauda O.; pesn.: medium quos inter et hostes discrimen murus facit O. tvori pregrado, loči, vallum, fossae … leti discrimina parva V. majhne pregrade zoper smrt, Scyllam atque Charybdim inter, utramque (apoz. k Scyllam atque Charybdim) viam (predik. k utramque) leti discrimine parvo V. katerih vsaka pot je na ozkem robu smrti, genitor … attonitus tamen est ingens discrimine parvo (sc. leti) committi potuisse nefas O. malodane smrtonosna blaznost; met.
a) oddaljenost, razdalja: aequato caelum discrimine metans Lucr., post hos aequo discrimine Pristis V.; occ. (v glasbi) interval, medglasje: (Orpheus) septem discrimina vocum pectine pulsat V. ubira sedem intervalov = brenka na liro s sedmimi strunami.
b) vmesni prostor, presledek, interval: discrimina agminum Cu., spatium discrimina fallit O.; occ. razcep, reža, špranja: ungulae bovis Col., dentium Q.

2. pren.
a) razločevanje, razloček, razlika: amabat omnes, nam discrimen non facit Luc. ap. Non., discrimen inter gratiosos civīs et fortīs Ci., omni discrimine remoto Ci., non est discrimen in vulgo Ci., Tros Tyriusque mihi nullo discrimine agetur V., sine discrimine, Poenus an Hispanus esset L., nullum discrimen habere O., tenues parvi discriminis umbrae O., experiar, deus hic, discrimine aperto, an sit mortalis O., discrimen nationum Cu., discrimen personarum Q., aetas discrimen facit Q., discrimine recti pravique Q., sine ullo sexus discrimine Suet., discrimina ordinum dignitatumque Plin. iun.
b) odločitev, odločilni trenutek: erit … res iam in discrimine Ci., ea res nunc in discrimine versatur Ci., res in discrimen adducta est, utrum … an Ci. odločiti se mora, quaerere et in discrimen agere, utrum … an Lucr. o tem odločati, in discrimen venit, an … Cu. odločiti se je moralo, in discrimine nunc est omne genus humanum, utrum … an L. zdaj je za ves človeški rod odločilno, disciplina militaris, … imperii maiestas, quae in discrimine fuerant, an ulla post hanc diem essent L., discrimen facere (z odvisnim vprašanjem) L. odločiti (odločati), haec haud in magno ponere discrimine L. temu ne pripisovati posebnega pomena, anima una dabit discrimina tanta V., discrimen belli L., Cu., pugnae Cu., proeliorum Amm.; occ. odločilni boj: extremum Ci., vehemens Cu., discrimen subire, tentare, experiri Cu., in medium discrimen ruere Cu., ultimum discrimen Vell.
c) (odločilni, razsodni) preobrat, odločilni čas, nevarnost, stiska, nuja: quo in discrimine N., in summo discrimine esse C., discrimen capitis Ci., in tanto discrimine et periculo civis Ci., extrema rei publicae discrimina Ci., cum omnium nobilium dignitas in discrimen veniret Ci. je bila na previsu, salus sociorum in periculum ac discrimen vocatur Ci. se spravlja v nevarnost in stisko, ad ipsum discrimen eius temporis Ci. prav v odločilnem trenutku nevarnega položaja, per tot discrimina rerum V., in tanto discrimine periculi L. v tako očitni nevarnosti, in ultimo discrimine vitae esse L. = pojemati, umirati, in ultimo discrimine es fortunae tuae et vitae Cu. tvoje žezlo in življenje je na skrajni točki, summae rei discrimen T., legiones in discrimen dare T. v nevarnost spraviti (spravljati).

discumbō -ere -cubuī -cubitum

1. leči (legati) k obedu, jest iti, v pf. tudi = obedovati, gostiti se, pirovati;
a) (o več osebah): Lucr., Tib., Q., Suet., Gell., discubuimus omnes praeter illam Ci. ep., discubuere toris Theseus comitesque laborum O., discumbere ad cenandum Sen. Ph.; brezos.: discumbitur Ci., discumbitur super ostro V.
b) (o posamezniku med več osebami) leči k obedu, za mizo ležati: N. fr., Petr., Iuv., Suet., cum quibus cum discubuisset rex Cu., in convivio Germanici, cum super eum Piso discumberet T., quia discumbentis Neronis apud Simbruina stagna … icta dapes mensaque disiecta erat T., Tiberius … instaurari epulas iubet discumbitque ultra solitum T., discubuerat Ticini Vitellinus adhibito ad epulas Virginio T.

2. spat leči, uleči se: discubitum noctu ire Pl., cenati discubuerunt Ci.

discurrō -ere -currī, redko -cucurrī, -cursum

I. intr. razteči (raztekati) se, razkropiti se, razpršiti se, obrniti (obračati) se, (s)kreniti,

1.
a) o osebah, poseb. voj.: discurrēre pares (v enakih vrstah) V., paribus discurrere equis Val. Fl., discurrere ad portas V., L., in muros V., ut in muris armata civitas discurreret C., discurrere circa vias, circa deûm delubra, ad praedam, ad rapiendas virgines L., ad arma L., Cu., in cornua L. ali in cornu Cu. razdeliti se, in latera Front., in omnes partes Auct. b. Alx., in duas partes Iust.; s sup.: discurrere praedatum Romam L.; brezos.: in muros totā discurritur urbe V., ad diripiendam urbem discursum L., ad suffragium ferendum in tribus discursum est L., ad arma discursum T.
b) pren. (o stvareh): multae venae per id discurrunt Cels., diversa ruens septem discurrit in ora (Nilus) V. se deli v sedem rokavov, Nilus … per totam discurrit Aegyptum Sen. ph.; (o abstr.): fama totā urbe discurrit Cu. se širi, totum discurrens fama per orbem Lucan., secta bipartito cum mens discurrit utroque O. se obrača na obe strani.

2. sem in tja tekati, dirjati, jezditi, voziti se: per cerea castra V. (o čebelah), per omnes silvas O., huc atque illuc Petr., per Baianum sinum equis Suet., ultro citroque Amm. gor in dol pluti, križariti po morju; (o stvareh): discurrunt per vias urbis munera Tib., septem sola discurrere (hodijo svojo pot), cetera haerere Sen. ph. (o zvezdah), incerto discurrunt sidera motu Lucan., per varia discurrere Amm. (o ladjah).

— II. trans.

1. preteči, preleteti (preletavati), skozi hiteti: Gallias Amm., flumen ultro citroque Amm. križariti po reki (rekah), tramite discurso, discursis itineribus magnis Amm.

2. pren. povedati kaj, govoriti o čem: super quo … nunc pauca discurram Amm.

discursātiō -ōnis, f (discursāre) tekanje (dirjanje, letanje) sem in tja, beganje (poseb. o živalih): Sen. ph., Front., Tert., Lact.

discursātor -ōris, m (discursāre) o človeku, ki teče sem in tja, o vojaku, ki napada zdaj tu, zdaj tam, streljavkar, v pl. razpršeni strelci: Amm.

discursus -ūs, m (discurrere)

1. razkropitev, razbežanje: eos (funes) acri raptavere discursu Amm., magno clamore discursuque fugae se mandant Hirt., ne quis in discursu militum impetus in castra fieri posset L., timens, ne … contineri ab discursu miles avidus praedae non posset L., subito discursu terga cinxerant equites T. naglo so krenili na obe strani in od zadaj napadli; occ. korakanje na vse strani (o četah): Fabii vallem latis discursibus implent O., discursus hostiles Amm., hostium Sid.; (o stvareh) razlivanje: macularum, venarum (žil v rudi) Plin.

2. tekanje (letanje) sem in tja: discursus amicorum Q., totius diei Q., media campi covinnarius et eques strepitu ac discursu complebat T. sredi polja sta … hropeč sem in tja dirjala, iste inanis discursus (po mestu) Plin. iun.; (o kandidatih za častne službe): Mart., Iuv., Plin. ep.; (o živalih): Lact., lupi (piscis) O., Plin., formicarum Sen. ph.; (o stvareh): libero inter ordines discursu praetervecta (navis) L. ki svobodno (neovirano) pluje mimo, discursus telorum Val. Max. ali ignei spiritus … discursūs Plin. iun. šviganje, stellarum iste discursus Sen. ph. obtek.

3. pren. govorjenje o čem: Cod. Th.

discussion [disküsjɔ̃] féminin razpravljanje, razprava (sur, de quelque chose o čem), pretresanje, obravnavanje, diskusija; prerekanje, prepir

discussion d'intérêt konflikt interesov
discussion de ménage zakonski prepir
discussion d'un projet de loi obravnavanje zakonskega načrta
sans division ni discussion solidarno
mettre en discussion prinesti, spraviti v diskusijo
cela est sujet à discussion o tem bi se dalo govoriti, to je sporno
la discussion porte, roule sur ... diskusija se vrti okoli ...
déclencher, ouvrir, soulever une discussion sprožiti, začeti diskusijo
obéissez et pas de discussion! ubogajte in konec debate!
prendre part à la discussion udeležiti se diskusije
soutenir un point de vue lors de la discussion v diskusiji podpirati neko stališče
nous avons eu ensemble une violente discussion hudó smo se prerekali med seboj
de la discussion jaillit la lumière (proverbe) le z izmenjavo idej, vidikov pridemo do resnice

discussione f

1. diskusija, razprava:
aprire, chiudere una discussione odpreti, končati diskusijo
la cosa è fuori discussione o tem ni debate; zadeva ni sporna, je jasna
essere superiore a ogni discussione biti neizpodbiten

2. pričkanje, prepir

3. pravo (dibattimento) razprava

4. mat. diskusija, pretres

discuter [disküte] verbe transitif razpravljati (quelque chose o čem), pretresati, obravnavati, diskutirati; spodbijati, oporekati; verbe intransitif pogajati se; govoriti (de quelque chose o čem); (familier)

discuter le coup, le bout de gras živahno diskutirati, klepetati
discuter un débiteur dans ses biens iztožiti in zarubiti dolžnika
discuter avec l'ennemi pogajati se s sovražnikom
discuter les ordres de quelqu'un oporekati ukazom kake osebe
discuter un point litigieux, une question obravnavati sporno točko, neko vprašanje
discuter (de) politique diskutirati o politiki
discuter le prix pogajati se za ceno
cela peut se discuter o tem bi se dalo diskutirati, o tem so argumenti za in proti

discutere^* v. tr. (pres. discuto)

1. razpravljati, pretresati, diskutirati:
discutere una proposta di legge pretresati zakonski predlog, razpravljati o zakonskem predlogu

2. (contestare) zanikati, ne priznavati:
discutere sul prezzo pogajati se o ceni, barantati
non lo discuto o tem ne dvomim

3. prerekati se, pričkati se:
finiscila di discutere nehaj s prerekanjem!

disertacija samostalnik
1. (znanstveno delo) ▸ disszertáció, értekezésČe se ugotovi, da disertacija ni rezultat lastne ustvarjalnosti in dosežkov, se lahko odvzame. ▸ Ha kiderül, hogy a disszertáció nem saját eredményeket tartalmaz, akkor visszavonható.
Profesorju sem dala osnutek svoje disertacije in prva poglavja. ▸ Átadtam a professzoromnak az értekezésem vázlatát és az első fejezeteket.
Sopomenke: doktorat
Povezane iztočnice: doktorska disertacija

2. lahko izraža negativen odnos (daljše delo ali govor) ▸ értekezés, disszertáció
Poznal sem tudi ljudi, ki so pisali prave male disertacije v zvezi z možnostmi razvoja turizma v Celju. ▸ Ismertem olyan embereket is, akik igazi kis disszertációkat írtak a turizmusfejlesztés lehetőségeiről Celjében.
Odgovor na to vprašanje bi bil zaradi obširnosti lahko prava mala disertacija. ▸ A kérdésre adott válasz a terjedelme miatt akár egy kis disszertáció is lehetne.
Pri mizi pa bo razvil celo disertacijo o dietah, kalorijah, seveda če mu boste dovolili govoriti. ▸ Az asztalnál majd értekezést tart a diétákról, a kalóriákról, persze csak ha ön hagyja, hogy szóhoz jusson.

disiciō (v najboljših rokopisih pogosto dissiciō) -ere -iēcī -iectum (dis in iacĕre, zato je i v prvem zlogu dolg po stavi, ta dolžina pa se je po izpadu j neprimerno označevala z dvojnim s)

1. razmetati, razbi(ja)ti, razrušiti, porušiti, razdejati: Acc. fr., Varr. Fr. idr., saxa, lapides, silvas, montes Naev. fr., arcem, moenia, munitiones N., partibus disiectis Lucr., disiectis oppida muris V., bello disiecerat urbes V., disiecit fulmine montes V., disiecti membra poëtae H. razkosanega, ni rota stipitis occursu fracta et disiecta esset O., disiecta tempestate statua L., disiectae terrae motu civitates Suet., disicere alicuius domum Vell.

2. razgnati, spoditi, razkropiti, razpršiti, poseb. voj.: phalangem C., barbarorum copiis disiectis N., consensionis globus disiectus est N., medios cohors praetoria disiecerat S., disicere agmina, duces, rates V., naves passim, classem L., tempestas, quā ipsi disiecti forent L., disicere obvios T., disiectos consectatus T.; pren.: disiectā nebulā L., nubila disiecit O., disiectis nubibus Ap., disicere totos capillos O. razmršiti, (z grškim acc.:) disiecta comas O. ali crinem disiecta Venus Sil. z razpuščenimi (razpletenimi) lasmi, disiectae arenae T. razpihan. Pogosto pt. pf. disiectus 3 raztresen, osamljen: disiectos ab tergo aut lateribus circumveniebant S., disiecti equi Lucr., plebs … passim disiecta per herbas potabat O., disiectae catervae T., quod non disiecti, sed pariter ardescerent T., cuncta in curia disiecta erant T. vse je bilo … v neredu; occ.
a) raztreseno bivajoč (stanujoč), v raztresenih posadkah bivajoč: quod imparatis disiectisque accidere fuit necesse Hirt., disiecti aliisque nationibus permixti T.
b) (o stvareh) raztreseno stoječ, (tu in tam) razmetan: disiecta aedificia C., late disiecta moenia L., vasta disiectaque spatio urbs L. prek širnega prostora raztezajoče se mesto, hostium disiecta (= hostes disiectos) frangere Amm.; od tod tudi: pabulatione, quae … cum exigua tum disiecta esset Hirt. ki je bilo … tako skopo kakor se je moralo opravljati na različnih krajih.

3. kaj zaprtega na silo in naglo odpreti: tellurem, undique portas Sil.

4. occ. razklati, razrezati, razsekati, odsekati: elephantum machaerā Pl., securi mediam frontem mentumque V., foedo disiectus vulnere O., disicere cotem novaculā Lact., sinciput ense Sid.

5. pren.
a) razmeta(va)ti = zapraviti (zapravljati), razsipa(va)ti, (po)tratiti: dide et disice Caecil. ap. Ci., pecuniam flagitiis disici Val. Max.
b) spodnesti (spodnašati), brezuspešno narediti, razbi(ja)ti, razdreti (razdirati), podreti (podirati), npr. namero, uničiti (uničevati), izničiti (izničevati): disice (dissice) compositam pacem V., disiecta pax est Sil., temptatur, si rem disicere possent L., disicere haec consilia ducis L., cogitationem regiam Vell., novarum tabularum exspectationem Suet., Neroni cupitum id … libertae astu disiectum T.
c) po govorici raznesti (raznašati): ut nomen eius per totum terrarum orbem disiceretur Val. Max.

disingannare

A) v. tr. (pres. disinganno)

1. rešiti, reševati zablode; odpreti, odpirati oči; pokazati resnico

2. razočarati

B) ➞ disingannarsi v. rifl. (pres. mi disinganno) spoznati resnico:
disingannarsi su, di qcn. spoznati pravo resnico o kom

disiungo in dīiungo -ere -iūnxī -iūnctum izpreči (izpregati): iumenta Ci., bovem Col., boves Iuv., bos disiunctus H., disiungere fessos iuvencos O.; z abl.: armenta opere diiuncta Col.; occ. odstaviti: agnos a mamma matris Varr.

1. (od)ločiti: quia diiungimur Pl., quoniam intervallo locorum et temporum diiuncti sumus Ci. ep., quod (flumen) Iugurthae Bocchique regnum diiungebat S., quamquam longis disiungimur oris Val. Fl. Od kod? z abl.: Italis longe disiungimur oris V.; z a(b): nisi (fons) munitione ac mole lapidum diiunctus esset a mari Ci., equitatus a laevo cornu brevi spatio disiunctus L.

2. pren. (od)ločiti = razdružiti (razdruževati), odtujiti (odtujevati) od koga, od česa, razdvojiti (razdvajati): quem mecum eadem res publica, quae in tribunatu eius diiunxerat, … coniunxit Ci., disiungere honesta a commodis Ci., commoda colonorum a fortunis Pompeianorum rei publicae fortuna diiunxit Ci., disiungere aliquem ab aliquo Ter., Ci., aliquem ab alicuius amicitia ali familiaritate Ci. komu prijateljstvo s kom razdreti, aliquem a corpore Ci.; occ.
a) (v presojanju) ločiti, razločiti (razločevati): pastionem a cultura Varr., insaniam furore Cl.
b) log. (besede, stavke) nasproti postavljati: Gell. — Od tod adj. pt. pf. disiūnctus (dīiūnctus) 3, adv. -ē

1. ločen, oddaljen: quae (Aetolia) procul barbaris disiuncta gentibus Ci., duobus in locis disiunctissimis maximeque diversis Ci.

2. pren.
a) oddaljen = v nobeni zvezi s čim, različen, nasproten čemu: vita maxime disiuncta a cupiditate Ci., homines Graeci, longe a nostrorum hominum gravitate disiuncti Ci., homines naturā et genere diiuncti Ci., nihil est ab ea cogitatione … disiunctius Ci., inter se disiunctum discrepitansque Lucr.; subst. neutr. pl.: maxime disiuncta atque contraria Ci.
b) occ. α) log. ločilen, razstaven, protiven: cum dialectici sic statuant, omne, quod ita disiunctum sit, quasi „aut etiam aut non“, non modo verum esse, sed etiam necessarium Ci., quae diiunctius dicuntur Ci. preveč v protivnih stavkih; od tod subst. disiūnctum -ī, n (= διεζευγμένον ἀξίωμα) protivni stavek: Gell. β) ret. neodvisen, pretrgan: concursūs diiuncti Ci.; (o govorniku) neodvisno (pretrgano) govoreč: Brutus diiunctus T.

diskusija samostalnik
1. (izmenjava mnenj) ▸ vita, eszmecsere, diszkusszióVse odločitve so bile sprejete po dolgotrajni diskusiji. ▸ Minden döntés hosszas vita után született meg.
Njen članek ni požel nobenega odziva ali javne diskusije, bil je popolnoma neopažen. ▸ A cikke nem váltott ki semmilyen választ vagy nyilvános vitát, teljesen észrevétlen maradt.
Globalna razširjenost elektronskih medijev je sprožila mnogo diskusij. ▸ Az elektronikus média világméretű elterjedése sok vitát váltott ki.

2. (del dogodka) ▸ beszélgetés, diszkusszió, vitaPredavanje se bo začelo ob 19.30, sledila pa bo diskusija prisotnih s predavateljem. ▸ Az előadás 19.30-kor kezdődik, utána pedig a jelenlévők eszmecserét folytathatnak az előadóval.

3. v akademskih publikacijah (del besedila) ▸ vita, diszkusszió
V diskusiji članka avtorji razpravljajo o tem, kako bi bilo njihov pristop možno uporabiti v različnih segmentih varnostnih sistemov. ▸ A cikkről szóló eszmecsere során a szerzők megvitatják, hogy a megközelítésük hogyan alkalmazható a biztonsági rendszerek különböző szegmenseire.

diskúsija discusión f ; debate m

dati v diskusijo someter a discusión
o tem ni diskusije esto no admite discusión

diskutira|ti (-m) diskutieren (o über); obravnavati: (etwas) erörtern

diskutírati to discuss

diskutírati zadevo, stvar to discuss a (oziroma the) matter
o tej zadevi je treba temeljito diskutírati it is a matter that wants thrashing out thoroughly

diskvalificirati glagol
1. v športu (izločiti zaradi kršenja pravil) ▸ diszkvalifikál, kizár a versenybőlNa 30 km klasično je Danilova osvojila osmo mesto, vendar so jo po tekmi diskvalificirali. ▸ A klasszikus 30 km-es versenyen Danilova a 8. helyet szerezte meg, de a verseny után diszkvalifikálták.Če igralec noče upoštevati pravil igre, ga sodnik diskvalificira. ▸ Ha egy játékos nem akarja betartani a játékszabályokat, akkor a bíró diszkvalifikálja.

2. (vzeti veljavo) ▸ diszkvalifikál, lejáratMe hoče pred bralci moralno diskvalificirati? ▸ Erkölcsileg le akar járatni az olvasók előtt?Vsi dosedanji premieri so govorili o korupciji le tedaj, ko so hoteli diskvalificirati politične nasprotnike. ▸ Az összes eddigi miniszterelnök csak akkor beszélt korrupcióról, amikor politikai ellenfeleit akarta lejáratni.
Deset let me nenehno diskvalificirajo kot umetnika in kot človeka. ▸ Tíz éve folyamatosan lejáratnak művészként és emberként.