-
φιλ-εραστής, οῦ, ὁ (ἐράω) prijatelj ljubovanja (ljubezni), zaljubljen.
-
φιλιππισμός, ὁ nagnjenje, naklonjenost do Filipa.
-
Φίλ-ιππος, ὁ makedonski kralj (359-336), oče Aleksandra Velikega.
-
φιλο-βασιλεύς, έως, ὁ kraljev prijatelj.
-
φιλο-γέλοιος 2 φιλό-γελως, ωτος, ὁ ki se rad smeje, ki ljubi šale, smejav.
-
Φιλο-κράτης, ους, ὁ Filipov pristaš, Demostenov nasprotnik.
-
Φιλοκτήτης, ὁ iz Meliboje v Tesaliji; bil je slaven strelec in je imel Heraklejev lok in njegove puščice, s katerimi edinimi se je mogla Troja osvojiti.
-
φιλο-λάκων, ωνος, ὁ, ἡ pristaš Lakedajmoncev in njih ustave.
-
φιλό-παις, παιδος, ὁ, ἡ ki ljubi dečke.
-
φιλό-πολις, ιδος, ὁ, ἡ kdor ljubi svojo domovino, domoljuben, τὸ φιλόπολι ljubezen do domovine, domoljubje.
-
φιλο-πολῑ́της, ου, ὁ ki ljubi sodržavljane.
-
φιλο-πότης, ου, ὁ vdan pijači ali pijančevanju.
-
φιλο-ρρώξ, ῶγος, ὁ, ἡ ki ljubi grozdje, ki rodi ali prinaša grozdje.
-
φίλος 3 [voc. φίλε in φίλος; comp. μᾶλλον φίλος, φίλτερος (poet.), sup. μάλιστα φίλος, φίλτατος; redko φιλώτερος, φιλώτατος; φιλαίτερος, φιλαίτατος; ep. φιλίων, poet. φίλιστος] 1. pass. ljubljen, drag, ljub, mil, prijeten; subst. ὁ φίλος prijatelj, tovariš, zaupnik, ἡ φίλη žena, prijateljica, pl. zaupniki, rojaki, pristaši; včasih = suus (pron. poss.) svoj ali = lasten φίλον ἦτορ, οἱ φίλοι svojci, sorodniki. 2. act. ljubeč, prijateljski, vdan, naklonjen, prijazen, dobrotljiv, φίλα φρονέω (οἶδά) τινι naklonjen sem komu, φίλα ποιοῦμαί τινι sprijaznim se s kom, sklenem s kom prijateljstvo, izkazujem komu usluge. 3. adv. φίλως, φιλικῶς, φιλίως rad, prijazno, ljubeznivo.
-
φιλό-σοφος 2 (σοφία) 1. adi. ki ljubi modrost, modrosloven, modrijanski, vedoželjen, znanstven. 2. subst. ὁ modroslovec, modrijan, učenjak, ironično: idealist.
-
φιλο-στρατιώτης, ου, ὁ prijatelj vojakov.
-
φιλό-φρων, ονος, ὁ, ἡ (φρονέω) prijazen, ljubezniv, dobrohoten, naklonjen. – adv. φιλοφρόνως ἔχω πρός τινα sem komu prijatelj.
-
Φῑνείδης, ου, ὁ sin Fineja, kralja v Salmidesu v Trakiji; pl. Finejeva sinova Pleksippos in Pandion.
-
φῑτρός, ὁ ep. [Et. sor. slov. bi-ti, schlagen] deblo, bruno, klada, rkelj, poleno.
-
Φλειοῦς, οῦντος, ὁ mesto na severovzhodnem delu Peloponeza; preb. Φλειᾱ́σιοι, οἱ.