Franja

tamponner [tɑ̃pɔne] verbe transitif trčiti, zaleteti se (quelque chose v kaj); zamašiti, zadelati, začepiti; ustaviti kri s tamponi; žigosati, pritisniti štampiljko (quelque chose na kaj); populaire natepsti, pretepsti, prebunkati

se tamponner trčiti, skupaj udariti, zaleteti se, kolidirati; populaire pretepati se, tepsti se
tamponner la sueur de son front otreti si znoj s čela
faire tamponner une autorisation dati žigosati pooblastilo
(figuré, familier)

s'en tamponner (le coquillard, l'œil) ne se brigati za, požvižgati se na

tapét (green) tablecloth (ali table cover); zastarelo tapis

biti na tapétu to be on the carpet
dati na tapét to bring something up for discussion (oziroma consideration)
priti na tapét to come up for discussion

tapéta (-e) f parato, carta da parati:
samolepljive tapete parati autoadesivi
menjati tapete rinnovare i parati
pren. dati na tapeto, biti na tapeti mettere sul tappeto, trovarsi sul tappeto

task¹ [ta:sk] samostalnik
naloga, naloženo delo, posel; šolska naloga; dolžnost; težavna naloga, težak problem

by task, to task po kosih, kos za kosom (o delu)
task force ameriško, vojska skupina vojakov, odrejena za izvršitev posebne naloge
to set s.o. a task dati komu nalogo
to take s.o. to task zahtevati od koga račun (o čem), poklicati koga na odgovornost, grajati, izreči ukor komu, kritizirati koga
to take up a task lotiti se (neke) naloge

taufen krstiti (tudi figurativ: Wein: krstiti vino); sich taufen lassen dati se krstiti; auf einen Namen taufen krstiti na ime, krstiti za; taufen nach jemandem dati ime po (kom)

tavola f

1. deska:
tavola d'abete, di noce jelova, orehova deska
tavola di salvezza pren. rešilna bilka
calcare le tavole pren. gled. biti igralec, igrati

2. ekst. plošča; ploščica, košček (čokolade)

3. miza: ekst. omizje; ekst. obed; gost. bife, okrepčevalnica:
a tavola za mizo, med obedom
il pranzo è in tavola obed je na mizi
tavola calda, fredda gost. bife, okrepčevalnica s toplimi, hladnimi jedmi
tavola rotonda pren. okrogla miza
mettere le carte in tavola pren. dati karte na mizo, odkriti karte
portare in tavola dati na mizo, servirati

4. delovna miza:
la tavola del falegname skobeljnik; ekst.
tavola da stiro likalnik

5. plošča:
le dodici tavole hist. dvanajstere plošče
le tavole della legge biblijsko plošče božjih zapovedi

6. umet. tabelna podoba

7. tisk tabela; ilustracija:
tavola a colori barvna slika
tavola fuori testo tabela
tavole geografiche mape, zemljevidi

8. tabela, tablica, razpredelnica; grafikon:
tavole astronomiche efemeride
tavola censuaria katastrski register
tavola genealogica rodovnik
tavole logaritmiche mat. logaritemske tablice
tavola periodica kem. tabela periodičnega sistema elementov
tavola pitagorica mat. poštevanka
tavole di tiro voj. strelske tablice

9. mont.
tavola dormiente separator, izločevalnik
tavola a scossa stresalka

10. faseta (na dragih kamnih)

11. filat. kliše (za tiskanje znamk)

12. glasba
tavola armonica resonančni trup, pokrov, resonančno dno

13. igre
tavola reale backgammon

14. šport
tavola a vela jadralna deska, surf
PREGOVORI: a tavola non s'invecchia preg. jesti in piti drži dušo pri telesu

téhničen (-čna -o) adj.

1. (nanašajoč se na tehniko) tecnico:
tehnični izum invenzione tecnica
tehnično sodelovanje cooperazione tecnica
tehnična inteligenca intellighenzia tecnica
tehnični slovar dizionario tecnico
tehnična šola istituto tecnico

2. (nanašajoč se na lastnosti česa glede na delovanje) tecnico:
tehnični podatki o stroju dati tecnici della macchina
tehnična napaka difetto tecnico
fiz. tehnična atmosfera atmosfera tecnica
šport. tehnična napaka fallo tecnico
teh. tehnična norma norma tecnica
šport. tehnične discipline discipline tecniche
tehnični izraz termine tecnico, tecnicismo
šport. tehnični knockout knockout tecnico
les. tehnični les legname
avt. tehnični pregled controllo tecnico periodico
šol. tehnični pouk lavori manuali
grad. tehnični prevzem collaudo del fabbricato
šport. tehnični vodja direttore tecnico

téhtnica (-e) f bilancia; pesa; stadera:
naravnati tehtnico regolare la bilancia
nagniti, prevesiti eno stran tehtnice dare il crollo, il tracollo, il tratto alla bilancia
dati na tehtnico (pretehtati, tudi ekst. ) porre sulla bilancia
tehtnica se nagne la bilancia si inclina
skodelici tehtnice i piatti della bilancia
jeziček na tehtnici l'ago della bilancia
analitska tehtnica bilancia analitica
avtomatska tehtnica bilancia automatica
fiz. hidrostatična tehtnica bilancia di Archimede, bilancia idrostatica
javna tehtnica pesa pubblica
kuhinjska tehtnica bilancia da cucina
mostna tehtnica stadera a ponte
teh. precizijska tehtnica bilancia di precisione
rimska tehtnica bilancia romana
grad. vodna tehtnica livella
vzmetna tehtnica bilancia a molla
pren. tehtnica se nagiba v njihovo korist, njim v prid la bilancia pende a loro favore
pren. položiti na tehtnico vse rischiare il tutto per tutto
pren. biti na tehtnici essere in grave pericolo
pren. biti jeziček na tehtnici essere l'ago della bilancia
astr. Tehtnica Bilancia

teindre* [tɛ̃drə] verbe transitif (po)barvati

se teindre pobarvati se
se teindre les cheveux pobarvati si lase
se teindre barvati si lase, barvati se
faire teindre dati pobarvati

tenant [ténənt]

1. samostalnik
zakupnik; najemnik
zgodovina fevdnik
pravno imetnik; stanovalec

tenant at will zakupnik, ki se mu lahko vsak trenutek odpove zakup
tenant farmer kmet zakupnik
tenants of the trees figurativno ptice
to let out to tenants dati v zakup

2. prehodni glagol
imeti v zakupu ali najemu
pravno imeti, biti imetnik; prebivati, stanovati v; imeti pod streho

this house tenants three families v tej hiši stanujejo tri družine
neprehodni glagol
bivati, stanovati (kot zakupnik ali najemnik)

terciar raztrojiti; posredovati; prirezati (grmičje); postrani posaditi (klobuk)

terciar el fusil puško na ramo dati
terciando en la conversación udeležujoč se razgovora
si se tercia, se lo diré o priliki Vam bom to povedal

tēstimōnium -iī, n (tēstis1)

1. pričanje, pričevanje, dolžnost pričanja, izjava, izpoved, testimónij, starejše svedočba: testimonium effugere non potes Ci., si accusator voluerit testimonium, eis denuntiare Ci. primorati k izpovedi.

2. meton. izpoved priče, pričanje, pričevanje, starejše svedočba: Ciceronis C., testimonia testium vestrorum Ci., honorificum civitatis testimonium Vell. častno priznanje, testimonium falsum L., Gell., testimonium dicere in (contra) aliquem Ci. pričati zoper koga (proti komu), testimonium falsum dicere Gell., testimonium falsum dicere in aliquem L. krivo pričati proti komu (zoper koga), testimonium dare pro aliquo (naspr. testimonium ferre adversus aliquem) Icti. (po)dati pričevanje, pričati za koga (v korist koga, v prid komu), biti priča komu (za koga) (naspr. zoper koga), alicui testimonium … imperii conservati dare Ci. komu pričati (biti pričati), da … , testimonium non audire Ci., ut etiam grave testimonium impertitum clari hominis magnique videatur Ci., perhibere testimonium Varr., reddere alicui testimonium stuporis Sen. rh. ali iustitiae Q. ali integritatis Plin. iun., dicere pro testimonio Ci. pri zaslišanju (prič) povedati (izpovedati, izjaviti, dati izjavo), mentiri pro testimonio Gell. krivo pričati, virtuti debitum testimonium recusare Ci., ad testimonium vocare Varr., aliquem testimonio fraudare Ci., neque testimonii dictio est Ter. nima pravice pričati (biti za pričo); occ. pis(me)no spričevalo, pis(me)no pričevanje: recita testimonium Ci., legite testimonia testium vestrorum Ci., testimonium componere, obsignare Ci., ad ephoros sibi testimonium daret N.

3. metaf. dokaz, dokazilo, priča, starejše svedočba: abstinentiae N., testimonia moderatae vitae N., laboris sui testimonium afferre C., petere testimonium veritatis Ci., dedisti iudicii tui testimonium Ci., verba sunt testimonio Ci.

tēstis¹ -is, m in f (*terstis (< *tri-sto-); ta obl. je najbrž nastala iz ter in sto (stāre); tēstis torej = „stoječ kot tretji “, „tretji zraven“ (ob dveh prepirajočih se ali delujočih))

1. priča, starejše svedok, svedočica: testis falsus (naspr. verus) Ci., Iuv., falsus adulterii testis O., timidus Q., quo causae teste tenentur? (pričevanje, izpoved) H., si negem, quo me teste convinces? Ci., testes dare (edere) Ci. dati (dajati) za (kot) pričo, postaviti (postavljati) za (kot) pričo, pripeljati za (kot) pričo, summum Iovem deosque do testes Pl., producere testes Ci. pripeljati, privesti, postaviti, testes excitare ab inferis Ci., testes abhibere Ci., testibus uti Ci., testes faciet ilico (pri priči dobi priče) vendidisse me Ter., nemini possum studii erga te testis esse Ci., Pompeius mihi testis de voluntate Caesaris est Ci., mea officia ei non defuisse, tu es testis Ci.; o neživih subj.: testis flamen H., vulnera testes O., sidera sunt testes Pr. Kot f: Lamp. idr., teste deā O., testis est Sicilia Ci., nutrix testis fida doloris Sen. tr., inductā teste in senatu Suet., res ipsa testis est Pl., Fr., epistula haec et manus testis est propria Hier., teste (po novejših izdajah et est) epistulā eius scriptā ad Marcellum Gell.

2. priča, očividec, navzoči, prisotni, starejše samovídec, prisôtnik, sòvédec: mearum ineptiarum testis ac spectator Ci., testis spectatorque virtutis atque ignaviae cuiusque adest L., Messana libidinum testis Ci., mortui sunt sceleris tui testes Ci., illo teste mori Lucan., fructus abest, facies cum bona teste caret O. če se ne vidi lepota, lunā teste moventur Iuv., testibus affirmans Amm.; v besedni igri s tēstis (modo): quod amas, amato testibus praesentibus Pl. (gl. tēstis²).

tezálnica rack

dati na tezálnico koga to rack someone

téža weight; gravity; ZDA pogovorno heft

brutto, kosmata téža gross weight
netto, čista téža net weight
živa téža live weight
téža embalaže tare
mušja téža (boks) flyweight
specifična téža relative density, specific gravity
prekomerna téža overweight
pod téžo (= prelahek) underweight
lastna téža (nekega telesa) dead weight
téža dokaznega materiala (figurativno) the weight of evidence
izguba téže loss of weight
porast téže increase in weight
razlika v téži difference in weight
dati dobro (preslabo) téžo to give good (short) weight
imeti pravilno téžo to make one's weight (ali the weight)
izgubiti na téži to lose weight
pridobiti na téži to put on weight, to gain in weight
proda(ja)ti po téži to sell by weight
prodan po téži sold by weight
peresna téža (boks) featherweight

téža (-e) f

1. peso (tudi ekst.); onere:
snov ima prostornino in težo la materia ha un volume e un peso
veje so se pripogibale pod težo plodov i rami si chinavano sotto il peso dei frutti
bruto, neto teža peso lordo, peso netto
pren. teža odgovornosti il peso della responsabilità

2. (težavnost) gravosità, gravezza, difficoltà; peso:
lajšati komu težo življenja alleviare a qcn. il peso della vita

3. (velikost, stopnja) grado, gravità:
ugotoviti težo poškodbe accertare la gravità della lesione

4. pren. (največji del odgovornosti) peso, responsabilità:
prevzeti nase vso težo zgodovinske odločitve assumersi il peso della storica decisione

5. pren. (vrednost, tehtnost) importanza, valore, peso:
taki dokazi so brez teže dati così sono privi di valore

6. fiz. forza di gravità
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nositi glavno težo dela sostenere il peso principale del lavoro
nesreča ji z vso težo leži na duši la disgrazia le pesa molto
evf. rešiti se zemeljske teže morire, spirare
nase vzeti težo dejanja assumersi la responsabilità dell'azione
vreči z ramen težo dneva togliersi, levarsi di dosso il peso delle preoccupazioni quotidiane
zapustiti domovino pod težo razmer lasciare la patria a causa della situazione insostenibile
bibl. dovolj je dnevu lastna teža il peso quotidiano basta e avanza
žel. adhezijska teža peso aderente
kem. atomska teža peso atomico
teh. dopustna teža, lastna teža (vozila) peso consentito, peso proprio
agr. hektolitrska teža žita peso di un ettolitro di grano
klavna teža peso morto
grad. koristna teža peso utile
fiz. specifična teža peso specifico

téža peso m (tudi fig) ; fig importancia f , influencia f ; (obremenitev, breme) carga f

atomska (specifična, molekularna, kosmata, neto, živa, mrtva, lastna) teža peso atómico (específico, molecular, bruto, neto, vivo, muerto, propio)
presežna teža exceso m de peso
težka teža (šp) peso pesado
svetovni prvak v težki teži campeón m mundial de peso pesado
prvak peresne teže (šp) campeón m de peso pluma
lahka (težka) teža (šp) peso ligero (fuerte)
dati polno (dobro, slabo) težo dar el peso corrido (bueno, mermado)
imeti težo tener peso
pridobiti (izgubiti) na teži ganar (perder) en peso
presegati težo exceder el peso
prodajati po teži vender al peso

thēsaurus in (v najboljših rokopisih in na napisih) thēnsaurus -ī, m (tuj. ϑησαυρός)

1. zaklad, bogastvo, zaloga: auri Pl., veteres tellure recludit thesauros, argenti pondus et auri V., non exercitūs neque thesauri praesidia regni sunt, verum amici S., thesauri Indiae H. bogastva, thesaurum effodere Pl., defodere, invenire, obruere Ci., reponere (na stran dati) Q., thesauros constituere Vitr., incubare publicis thesauris L., velut clausis thesauris incubare Q., thesauros tyranni scrutari L., thesauros Gallici auri occultari a patribus L.; preg.: carbonem pro thesauro invenire Ph.; metaf.
a) množica, obilica, obilje, kopica, kup: thesaurus mali Pl.
b) dragocen zaklad (človek ali stvar): leno, thensaurus meus Pl., integrum et plenum adepta est thesaurum Pl.

2. meton. zakladnica
a) kakega svetišča, kake države: pecuniam omnem conquisitam in thesauros Proserpinae referri iussit L., thesauros Proserpinae spoliare L., thesauros expilare L., thesaurus publicus sub terrā saxo quadrato saeptus L.; pesn. podzemlje: postquam est Orchi (= Orci) traditus thesauro Naev. ap. Gell.
b) zaseben zaklad, zasebna zakladnica ali blagajna: cum thesaurum effregisset heres Plin.; pesn. shramba, hranišče, skladišče, zaloga: servata mella thesauris V. med, shranjen v celicah satovja, in his operibus thesauri sunt civitatibus in necessariis rebus a maioribus constituti V., condere semina in thesauros cavernarum Plin., condere in thesauris maxillarum cibum Plin., in thesauris suis (v svoji oblačilnici) vestem numquam nisi annum esse passus est Lamp.

3. metaf. zakladnica, bogata zaloga, zlata jama, shramba, skladišče, shranjevalnica, repertorij, najdišče, hranišče, založišče, založnica: thesaurus omnium rerum memoria Ci., quod lateat in thesauris (v pisalniku) tuis Ci., qui illos locos tamquam thesauros aliquos argumentorum notatos habet Ci., quoniam, ut ait Domitius Piso, thesauros esse oportet, non libros Plin., litterae thesaurum (gl. opombo spodaj) est Petr.; o osebah: quoties aliquid abditum quaero, ille thesaurus est Plin. iun. živi slovar, živa knjižnica, živa enciklopedija.

Opomba: Heterogen. thēsaurum -ī, n: Petr.

throttle¹ [ɵrɔtl] samostalnik
(večinoma narečno) grlo, golt, sapnik
tehnično throttle lever
plinski pripirnik

at full throttle z vso močjo, s polno brzino, z vsem plinom
with a throttle against the stop s polno hitrostjo, z vsem plinom
to open the throttle avtomobilizem dati plin

throw^*2 [ɵróu] prehodni glagol & neprehodni glagol
vreči, metati, zagnati, zalučati; treščiti
železnica vreči s tračnic; podreti, zrušiti, premagati; zvreči (jezdeca); odvreči (kožo, o kači); izgubljati (perje, dlako); nasuti (nasip); nametati; skotiti (mlade); izstreliti (naboj); izigrati (karto), odvreči; sukati, oblikovati, modelirati (v lončarstvu); hitro položiti, zgraditi (most); predati, izročiti (oblast); prestaviti (čete); izraziti, prevesti (into v)
nagnati, napoditi, pognati; razpisati (natečaj)
ameriško, pogovorno z goljufivim, sleparskim namenom izgubiti (the race dirko)

to throw a banquet (a dance) dati, prirediti banket (ples)
to throw the bull ameriško, sleng širokoustiti se, lagati (da se kar kadi)
to throw a chest sleng prsiti se, postavljati se
he was thrown with bad companions zašel je v slabo družbo
to throw dust in s.o.'s eyes figurativno metati komu pesek v oči
he threw his eyes to the ground figurativno povesil je oči
to throw a fit sleng razkačiti se
to throw a gun on s.o. ameriško nameriti revolver na koga
to throw one's heart (soul, life, spirit) into s.th. popolnoma se predati neki stvari
to throw light on s.th. osvetliti, pojasniti kaj
to throw the javelin šport metati kopje
to throw good money after bad figurativno zopet izgubiti denar, ko skušamo popraviti neko drugo izgubo
to throw open naglo (na široko, na stežaj) odpreti
to throw overboard figurativno rešiti se (česa), vreči s sebe
to throw o.s. zaupati se, izročiti se (upon s.o. komu)
to be thrown upon o.s. biti sam nase navezan
to throw a rope to s.o. vreči komu vrv; figurativno pomagati komu
to throw a sop to s.o. figurativno stisniti komu (napitnino, podkupnino), z drobtinico koga utišali
to throw a scare into s.o. pognati komu strah v kosti
to throw stones at s.o. vreči kamenje na koga, figurativno obdolžiti koga
to throw s.th. in s.o.'s teeth vreči komu kaj, v obraz očitati komu kaj
to throw cold water on z mrzlo vodo politi, figurativno odvzeti pogum; spodbijati vrednost, zasluge (kake osebe)
to throw o.s. into work vreči se na delo
to throw one's daughter at the head of a young man vsiljevati svojo hčer mlademu moškemu