práviti (-im)
A) imperf., perf.
1. dire, raccontare:
kdo ti je pravil o tem chi te l'ha detto
praviti šale, zgodbe raccontare barzellette, storie
kako že pravi pesnik come dice il poeta
številke pravijo, da imamo izgubo i numeri dicono che siamo in rosso
2. dire, affermare:
statistiki pravijo, da število nesreč narašča gli esperti di statistica dicono che il numero degli incidenti aumenta
rad sem jo imel, ne pravim, da ne le volevo bene, non dico di no
3. dire, recitare:
tretji člen pravi l'articolo tre recita
pregovor pravi il proverbio dice
4. dire, chiamare:
ime mu je Jože, pravijo pa mu Dolgolasec il suo nome è Giuseppe ma lo chiamano Capellone
saj ni, da bi (človek) pravil non è il caso di parlarne
pravi to komu drugemu questo va' a raccontarlo a un altro
meni ni treba praviti tega non occorre dirmelo
ti boš meni pravil, ko še nisi nič naredil e tu sta' zitto che non hai fatto ancora niente
nekaj mi pravi, nos mi pravi, da qualcosa mi dice che, sento che
večkrat je pijan, da mački botra pravi è spesso ubriaco al punto da non sapere quello che fa
PREGOVORI:
sova sinici glavana pravi il bue dice cornuto all'asino; la padella dice al paiolo: 'Fatti in là che mi tingi.'
B) práviti se (-i se) perf. impers.
1. vuol dire, significa:
jutri, se pravi nikoli domani vuol dire mai
kaj se to pravi, nima časa cosa vuol dire: non ha tempo
2. si dice; si chiama:
dobro se pravi po nemško gut bene in tedesco si dice gut
vasi se pravi Podgrad il villaggio si chiama Podgrad
3. cioè, vale a dire:
Vzhodni Pakistan, se pravi Bangladeš, so prizadele poplave il Pakistan Orientale, vale a dire il Bangladeesh è stato colpito dalle alluvioni
Zadetki iskanja
- práviti decir ; (pripovedovati) contar
to se pravi (krajšava: tj.) es decir; esto es
kaj se to pravi? ¿qué quiere decir eso?, ¿qué significa eso?
se pravi, da ... significa eso que...
tega mi ni treba praviti! ¡a mí me lo va a decir usted!
komu pravite to? ¡a quién se lo viene usted a decir!
kaj pravite k temu? ¿qué le parece a usted?
to se že nekaj pravi eso ya es algo
pravijo, da je umrl se dice que ha muerto - právljica (-e) f
1. lit. fiaba; ekst. favola:
ljudske, Andersenove pravljice le fiabe popolari, di Andersen
živalske pravljice favole
2. pren. storia, storiella:
njegovim pravljicam nihče več ne verjame alle sue storielle non ci crede nessuno
morda pa je le nekaj resnic v pravljicah o njem forse ci sarà un granello di verità nelle chiacchiere sul suo conto
3. favola, frottola, panzana:
take pravljice pripoveduj komu drugemu queste frottole raccontale a un altro
4. leggenda:
podatki, ki potrjujejo pravljico, da so tu nekdaj živeli Huni dati che confermano la leggenda secondo cui qui avrebbero vissuto gli unni - pravljičar samostalnik
1. (pisec pravljic) ▸ meseíró, mesemondóznamenit pravljičar ▸ híres meseíróZnamenita pravljičarja brata Grimm sta svoje pravljice črpala iz ljudskega izročila. ▸ A híres meseírók, a Grimm fivérek a néphagyományból merítették meséiket.slavni pravljičar ▸ híres meseíróznani pravljičar ▸ ismert mesemondópriljubljeni pravljičar ▸ közkedvelt mesemondópravljica pravljičarja ▸ meseíró meséjerojstvo pravljičarja ▸ meseíró születése
2. (pripovedovalec pravljic) ▸ mesemondósimpozij pravljičarjev ▸ mesemondók szimpóziumanastop pravljičarjev ▸ mesemondók fellépéseZgodbo pripoveduje kot pravljico na isti način, kot so pravljičarji pripovedovali zgodbe v njenem afriškem otroštvu. ▸ A történetet meseszerűen mondja el, úgy, ahogyan a mesemondók meséltek az afrikai gyermekkorában.
Učitelj mora znati igrati in biti pravljičar, ki ustvari posebno ozračje v razredu in razume to starostno skupino. ▸ A tanárnak tudnia kell játszani és jó mesemondónak kell lennie, aki különleges légkört teremt az osztályteremben, és érti ezt a korosztályt.
3. (kdor pripoveduje laži ali zavaja) ▸ mesemondó
Zato se je prijela opazka, da danes v policiji najbolje uspevajo "pravljičarji", tisti torej, ki šefom povedo, kako je vse v najlepšem redu. ▸ Innen ered az a megfigyelés, hogy a rendőrségnél ma a „mesemondók” a legsikeresebbek, azok, akik elhantálják a főnökeiknek, hogy minden micsoda rendben van. - prázen (-zna -o)
A) adj.
1. vuoto; vacante; deserto; bianco:
prazen kozarec bicchiere vuoto
prazen list foglio bianco
praznih rok a mani vuote
prazno mesto posto vacante
2. vuoto; nudo; scarico:
prazna dvorana sala vuota
prazna stena parete nuda
prazna puška fucile scarico
3. pren. vano, fatuo, frivolo, effimero, falso:
prazna slava gloria fatua, effimera
prazno govorjenje discorsi vani, vacui
4. vuoto, inespressivo, scialbo
5. pren. senza gusto; insipido, senza sapore:
sadje praznega okusa frutta senza sapore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njegove obljube so en sam prazen dim le sue promesse sono tutto fumo, sono promesse da marinaio
varati, zavajati s praznimi obljubami vendere fumo
žarg. igrati pred prazno dvorano fare forno
trg. vrniti prazne steklenice restituire i vuoti
prazne klatiti dire, raccontare ciance, frottole, balle
prazno slamo mlatiti pestare l'acqua nel mortaio
imeti prazno glavo avere una testa vuota
prepirati se s kom za prazen nič litigare per un nonnulla
piti na prazen želodec bere a stomaco vuoto
imeti prazen žep esser al verde, senza un soldo
ostati praznih rok rimanere a mani vuote
fiz. prazen prostor vuoto
avt. prazen tek marcia in folle, a vuoto
mat. prazna množica insieme vuoto
prazna glasovnica scheda bianca
prazna grožnja bravata
prazna marnja ciancia, diceria, vaniloquio
pren. prazni upi specchietto per le allodole
prazno govoričenje sproloquio
PREGOVORI:
prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta i piedi
prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso
kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje chi si loda s'imbroda
B) prázni (-a -o) m, f, n
tam je še nekaj praznega lì c'è ancora posto
ta pa je prazna questa è però grossa
prazne govoriti sballarle, spararle grosse
gledati v prazno guardare fissamente, fissare il vuoto
govoriti v prazno parlare ai muri
izzveneti v prazno restare senza esito, essere vano
ustreliti v prazno fare cilecca - prazgodovina samostalnik
1. (časovno obdobje) ▸ őskor, őstörténetstrokovnjak za prazgodovino ▸ őskor szakértőjeobdobja prazgodovine ▸ őstörténet időszakaimuzej prazgodovine ▸ kontrastivno zanimivo őstörténeti múzeumsegati v prazgodovino ▸ őskorba visszanyúlikčloveška prazgodovina ▸ emberi őstörténetOzemlje današnje Slovenije je bilo poseljeno že v prazgodovini. ▸ A mai Szlovénia területe már az őskor óta lakott terület.
2. izraža poudarek (kar je zastarelo ali že dolgo ne obstaja) ▸ őskor, múlt, régmúlt
Očitno še vedno živimo v prazgodovini! ▸ Úgy tűnik, még mindig az őskorban élünk.
Štiri mesece po zavzetju Bagdada so napovedi o obnovitvi izvoza iraške nafte že po nekaj tednih postale prazgodovina. ▸ Négy hónappal Bagdad elfoglalása után az iraki olajexport megújítására vonatkozó előrejelzések már néhány héten belül a múlté lettek.
Po drugi strani pa smo bili presenečeni, ko smo ugotovili, da skener skenira v treh prehodih, kar je pri navadnih skenerjih že prazgodovina. ▸ Másrészt meglepődtünk, hogy a szkenner három menetben szkennel, ami a hagyományos berendezések esetében már a múlté. - pre- too
predrag too expensive
pretežaven too difficult
prevroč too hot
prelepó, da bi bilo resnično too good to be true
to gre predaleč that's going too far - prebírati (-am) | prebráti (-bêrem) imperf., perf.
1. leggere, sfogliare:
prebirati klasike sfogliare i classici
2. scegliere, assortire, separare, vagliare, cernere, fare la cernita, selezionare:
prebirati jabolka za prodajo fare la cernita delle mele da vendere
srednja šola strogo prebira učence la scuola media seleziona severamente gli studenti
prebirati jagode na rožnem vencu pregare, snocciolare il rosario
pren. prebirati komu kosti accarezzare il groppone a qcn.
prebirati stopnice andare, salire per le scale
gozd. prebirati gozd sfoltire il bosco
3. pren. suonare:
prebirati piščal, klavir suonare il piffero, il pianoforte - prebrêsti passer à gué, guéer, traverser, franchir:
ki se da prebresti guéable, franchissable - prebrêsti vadear
ki se da prebresti vadeable - prebudíti prebújati to wake (up), to awaken, to awake; to arouse, to rouse (tudi figurativno)
prebudíti, prebújati se to wake (up), to awake, to be awakened (ali roused), to rouse
hrup me je prebudil the noise woke me up
vso hišo boš prebudil you'll wake the whole house
hrup, ki bi prebudil mrtvece a noise to waken the dead
žal mi je, da sem vas prebudil I am sorry I woke you up
prebudíti, prebújati iz letargije (apatije) to arouse from lethargy (apathy), to shake someone out of his lethargy
narava se prebudi spomladi nature wakes in spring - precediti glagol
1. (o tekočini) ▸ átszűrprecediti čaj ▸ teát átszűrprecediti tekočino ▸ folyadékot átszűrprecediti juho ▸ levest átszűrprecediti skozi cedilo ▸ szűrőn átszűrprecediti skozi gazo ▸ gézen átszűrprecediti v posodo ▸ edénybe átszűrprecediti v vrč ▸ korsóba átszűrprecediti skozi sito ▸ szitán átszűrprecediti skozi krpo ▸ ruhán átszűrprecediti skozi filter ▸ szűrőn átszűrprecediti skozi gosto cedilo ▸ sűrű szűrőn átszűrprecediti skozi fino cedilo ▸ finom szűrőn átszűrČaj nato precedimo in pijemo po požirkih. ▸ A teát ezt követően átszűrjük, és kortyolva isszuk.
Počakali so, da se je tekočina precedila v podstavljeno posodo. ▸ Megvárták, hogy a folyadék átszűrődjön az alá helyezett edénybe.
2. (delati izbor) ▸ megszűr, kiszűr
Če roman vsebinsko nekoliko precedimo, se pokaže, da njegova sporočilnost še zdaleč ni puhla. ▸ Ha a regényt tartalmilag kissé megszűrjük, kiderül, hogy a mondanivalója nagyon is súlyos.
Štirinajst najboljših šol, ki so se precedile skozi regijska sita, predstavi odrsko uprizoritev, seminarsko nalogo in razstavo na razpisano temo. ▸ A régiós szitán kiszűrt tizennégy legjobb iskola egy színpadi előadást, egy szemináriumi dolgozatot és egy kiállítást mutat be a kiírt témára. - precéj adv. molto, tanto, assai, parecchio; abbastanza; notevolmente, discretamente; piuttosto; un po':
precej dobro abbastanza bene
precej daleč abbastanza, piuttosto lontano
precej zaslužiti guadagnare discretamente
bilo nas je precej eravamo in tanti
precej ljudi molta gente
potrebno je kar precej poguma, da se pokaže v javnosti ci vuole un bel po' di coraggio a mostrarsi in pubblico
pog. biti precej doma v čem intendersi di qcs.
biti precej pri denarju avere soldi a palate
precej slabo malaccio, maluccio
precej star vecchiotto
precej vlažen umidiccio
precej zgodaj presto, prestino - predhóden (-dna -o) adj. precedente; antecedente, anteriore; previo; precostituito:
jur. predhoden dokaz prova precostituita
potrdilo izdajamo ob predhodnji prošnji na kolkovanem obrazcu il certificato si rilascia previa domanda su carta da bollo
po predhodnem dogovoru previo consenso
predhodni dogodek antecedente, antefatto
predhodni prikaz prefigurazione
predhodno sporočilo preavviso - predlágati to propose (koga za someone for); to suggest; to move; to propound (komu to someone); (v odobritev, presojo) to submit
čast mi je predlágati, da... I beg to move that...
predlágati zdravico to propose a toast, to propose someone's health
predlagam, da sprejmemo njegovo ponudbo I suggest that we should accept his offer
predlágati zakon to introduce a bill
predlágati nezaupnico to table a motion of noconfidence - prêdlog proposal, proposition; (na skupščini ipd.) motion; (pobuda) suggestion; (ponudba) offer, tender; (priporočilo) recommendation
na prêdlog upon the proposal (ali motion) of...
na moj prêdlog at my suggestion
spremljevalni amendment
zakonski prêdlog bill
mirovni prêdlogi peace proposals pl
kdo je za prêdlog? who is in favour?
dati prêdlog na glasovanje to put a motion to the vote, to get a motion voted on
izdelati prêdlog to draw up (ali to frame) a proposal
prêdlog je naletel na splošno odobravanje the proposal met with general approbation
odkloniti prêdlog z večino glasov to vote down a proposal
prêdlog je bil odklonjen z 20 glasovi proti 12 the motion was lost by 20 votes to 12
podpreti prêdlog to support (ali to second) a motion
ni upanja, da bi prêdlog postal zakon the bill has no chance of becoming law
sprejeti prêdlog to adopt a proposal
prêdlog je bil (soglasno) sprejet the motion was carried (unanimously)
prêdlog je prodrl the proposal went through, the ayes had it
staviti prêdlog to move; to put forward a motion
strinjam se z vašim prêdlogom I agree with your proposal
zavrniti prêdlog to reject (ali to turn down) a proposal
umakniti prêdlog to withdraw a proposition - prêdmet objet moški spol , article moški spol ; sujet moški spol , thème moški spol , matière ženski spol , fait moški spol ; gramatikalno complément moški spol
seznam predmetov inventaire moški spol
predmet doktorske disertacije sujet moški spol de thèse
predmet pogovora sujet (ali thème) de conversation
bistveni predmet pogovora, obtožbe chef moški spol de conversation, d'accusation
gospodinjski predmeti articles moški spol množine de ménage
izbirni predmeti matières ženski spol množine à option
izpitni predmeti matières ženski spol množine d'examen
izvozni predmet article d'exportation
luksuzni predmet objet (ali article) de luxe
najdeni predmeti objets trouvés
osebni predmeti affaires personnelles
potrošni predmet article de consommation (ali de premiàre nécessité)
sporni predmet objet du (ali en) litige
učni predmet matière d'enseignement
biti predmet pogovora (figurativno) être sur le tapis
dati lesk predmetom iz bakra faire (briller) les cuivres
iti v jedro, v bistvo predmeta entrer dans le cœur (ali le vif) du sujet
očistiti predmet tako, da se blešči fourbir un objet
oddaljiti se od predmeta s'écarter du sujet
vrniti ukradeni predmet restituer un objet volé
vrniti se k predmetu revenir à la question (ali au sujet, au fait, figurativno à ses moutons) - prédnost primauté ženski spol , avantage moški spol , préférence ženski spol , prééminence ženski spol , préséance ženski spol , priorité ženski spol ; gain moški spol , faveur ženski spol ; (posebna) privilège moški spol
prednost vožnje (na križiščih) priorité (aux croisements)
časovna prednost antériorité ženski spol
krivično dajanje prednosti passe-droit moški spol
dajanje prednosti préférence ženski spol
da(ja)ti prednost čemu donner la priorité (ali la préférence) à quelque chose, préférer quelque chose
dajati komu prednost accorder (ali donner) la préférence (ali la priorité) à quelqu'un, distinguer quelqu'un, avantager quelqu'un, figurativno céder le pas (ali le haut du pavé) à quelqu'un
dobiti, izgubiti prednost prendre, perdre l'avantage
imeti prednost pred kom avoir la préséance (ali la priorité, le pas) sur quelqu'un, devancer quelqu'un, passer avant quelqu'un, avoir un droit de priorité sur quelqu'un
imeti prednost pri vožnji avoir priorité
(pre)pustiti komu prednost céder le pas à quelqu'un - prédnost -i ž
1. precedenţă
2. prioritate
3. preferinţă
4. avantaj, privilegiu
□ da(ja)ti prednost a avantaja; a prefera - predpis moški spol (-a …) die Vorschrift; (določilo) die Bestimmung, die Regelung; o kaki obveznosti: der -zwang (da morajo biti psi na vrvici der Leinenzwang); zdravila: die Verordnung (eines Mittels); -vorschrift (disciplinski Disziplinarvorschrift, izvedbeni Durchführungsvorschrift, izvršni Vollzugsvorschrift, korekturni Korrekturvorschrift, merski Eichvorschrift, obvezen [Mußvorschrift] Mussvorschrift, postni Fastenvorschrift, pravni Rechtsvorschrift, za uporabo stroja Bedienungsvorschrift, prehodni Übergangsvorschrift, prometni Fahrvorschrift, Verkehrsvorschrift, stražarski Wachvorschrift, upravni Verwaltungsvorschrift, varnostni Sicherheitsvorschrift, varovalni Schutzvorschrift)
predpisi množina Vorschriften množina, das Recht
(cenovni Preisrecht, šolski Schulrecht, volilni Wahlrecht)
cestnoprometni predpisi Straßenverkehrsvorschriften množina, die Verkehrsordnung
die Ordnung (gradbeni Bauordnung, merski Eichordnung, oblačilni vojska Kleiderordnung); tehnika Vorschriften množina, die Norm
v skladu s predpisi ordnungsgemäß, vorschriftsgemäß, vorschriftsmäßig, tehnika normgerecht
v nasprotju s predpisi unvorschriftmäßig, ordnungswidrig, službenimi: dienstwidrig, prometnimi: verkehrswidrig, tehnika nicht normgerecht
kršilec predpisov der Rechtsbrecher