Franja

ipotēca f pravo hipoteka:
avere il cervello in ipoteca pren. biti brez pameti, nerazsoden
mettere una seria ipoteca su qcs. pren. resno računati na kaj

irracional nespameten, brezumen; matematika iracionalen

ser irracional bitje brez pameti, žival

irréligieux, euse [-ližjö, z] adjectif brezbožen, brezverski

homme masculin irréligieux človek brez vere

iskr|a ženski spol (-e …) der Funke (tudi tehnika), der Funken
iskra duha der Geistesfunken
tehnika vžigalna iskra der Zündfunke
pršenje isker elektrika der Funkenregen
preskok isker elektrika der Stromüberschlag, Funkenüberschlag
figurativno brez iskre duha geistlos

ískra spark; figurativno flash; flame

brez ískre flashless
električna ískra electric spark
metati ískre to spark, (o očeh, pogledu itd.) to sparkle, to flash
kresati ískre iz kresilnega kamna to strike sparks out of a flint
še je bila ískrica življenja v njem there was still a spark of life left in him
niti ískrice pameti ni v njem he hasn't a glimmer of common sense in him

isolate [áisəleit] prehodni glagol
izolirati, osamiti (from)
izločiti

isolating language jezik brez vezanih oblik

ìspiti ȉspijēm
1. izpiti: ispiti do posljednje kapi; ispiti čašicu rakije; ispiti čašu do dna, u nečije zdravlje
2. izčrpati: ispijeni obrazi
3. ispiti kome samrtnu pognati koga v smrt, povzročiti komu smrt: on je tvome sinu ispio
4. vrane su mu ispile mozak brez pameti je

ispred predl. z rod.
1. pred: leži ti ispred nosa; svatko neka mete ispred svoga praga
2. namesto: ispred koga prodavati
3. ispred sebe raditi delati sam, brez tuje pomoči
3. ispred cijele čaršije = u ime cijele čaršije v imenu vse čaršije

issue¹ [ísju:, íšu:] samostalnik
odtok, izhod; izdaja (knjige, znamk); zvezek, številka (časopisa), naklada
ekonomija denarna emisija; posledica, rezultat, zaključek; potomec, potomci, rod, otrok, otroci; izdajanje (odredb)
ekonomija dohodek (od posestva)
pravno sporno vprašanje, predmet razprave, oporekanje, bistveno vprašanje
medicina izliv (krvi, gnoja)

at issue sporen
at issue with s.o. v sporu s kom
matter at issue sporna zadeva
point at issue sporna točka
issue of fact dejansko stanje stvari
issue of law izpodbijanje, oporekanje
to join issue with s.o. prepustiti rešitev sporne zadeve sodišču
to evade the issue izogniti se vprašanju
to take issue with s.o. prerekati se s kom, trditi nasprotno
the question raises the whole issue to vprašanje popolnoma spremeni
in the issue končno
to bring s.th. to a successful issue kaj uspešno izpeljati
to force an issue izsiliti odločitev
to die without issue umreti brez potomcev
free issue and entry prost prihod in vstop
to face the issue spoprijeti se z zadevo
to raise issue začeti vprašanje
to reach the issue poravnati spor
a vital issue problem bistvene važnosti
a side issue postranski problem
ekonomija issue of securities izdaja vrednostnih papirjev
ekonomija bank of issue emisijska banka
ekonomija issue of bill of exchange izdaja menice v promet

issue [isü] féminin izhod; izid; iztok; figuré rezultat, posledica, uspeh; pluriel odpadki, otrobi, mekine

issue secrète tajen izhod
à l'issue de na kraju, na koncu
sans issue brezizhoden, brezupen
chemin masculin sans issue pot brez izhoda, slepa ulica
cousin masculin issue de germains bratranec v drugem kolenu
il n'y a pas d'autre issue ni drugega izhoda
avoir issue sur imeti izhod na, voditi na
avoir une heureuse issue srečno se končati
craindre l'issue fatale bati se smrtnega izida
se ménager une issue pustiti si prost izhod (odprta vrata)
ne pas voir d'issue (figuré) ne videti izhoda; ne vedeti, kako se bo stvar razvijala

istinto m

1. instinkt, nagon:
istinto di conservazione samoohranitveni nagon

2. vzgib, nagib; nagnjenje:
seguire l'istinto slediti nagnjenju
fare qcs. per istinto narediti kaj nagonsko, brez premisleka

item, adv. (ita; prim. idem)

1. prav tako, tudi, istotako, takisto: hunc meum esse dico! et ego item aio esse meum Pl.; glag. predik., ki je samoumeven, se izpusti in item pomeni, da spada glag. tudi k drugemu pojmu: adsunt Ferentani, Marrucini item Ci., ab Aeschylo pateram abstulit, a Thrasone item patellam Ci., auxerat meam quidem spem, credo item vestram Ci., litterae mittuntur isti a patre vehementes, ab amicis item Ci., ipse cum telo esse, item alios iubere S.; negativno: hoc in Libera servant, in Libero non item Ci.; predik. je subst.: Romulus augur cum fratre item augure Ci. ali adj.: cur Tauromenitanis item foederatis navem imperasti? Ci., spectaculum uni Crasso iucundum, ceteris non item Ci.

2. (v primerjavah) prav tako, enako, na enak način: fecisti item, ut praedones solent Ci., his praetores item ut ceteris imperarant Ci., proinde heri ut sint, ipse (servus) item sit Pl., ut enim de sensibus hesterno sermone vidistis, item faciunt de reliquis Ci., ut ipsi concedi non oporteret, si … , sic item nos esse iniquos, quod … C., item, ut … , sic Ci., sic ut … , item ali ut … , sic item Ci., item … quemadmodum Ci. idr., item … quasi, quasi … item Pl., prognatum patre eodem, quo ego sum, formā, aetate item, quā ego sum Pl.; occ. in prav tako, in tudi; s conj.: ex senatus consulto itemque ex lege Terentiā oportuit Ci., vir beneficiis adfectus itemque ornamentis praeditus Ci., a consulibus designatis itemque a ceteris, qui provincias obtinent Ci., solis defectiones itemque lunae praedicuntur in multos annos Ci., in eo itinere persuadet Castico, ut regnum … , itemque Dumnorigi Aeduo, ut idem conaretur, persuadet C., me et mihi et item rei publicae reliquos visos reddidit Ci., hanc me iussit suo gnato dare epistulam et item hanc alteram suo amico Pl.; brez conj.: praesidium equitum atque peditum, item funditorum S., unus Epirotes, Pyrrhus … : unus item Siculus, Dionysius prior N.

3. (označuje kakovost) te vrste.

íti to go; (peš) to walk, to go on foot; (stopati) to tread, to stride; (s težavo) to trudge; to stump; (ura) to go; (ladja) to be bound for; (vlak) to leave, to start

íti dalje to go on, to advance, to proceed
íti gor (dol) to go up (to go down)
íti mimo to go (ali to pass) by
íti nazaj to go back
íti po kaj to go for (ali to fetch ali to go and fetch) something
íti preko to cross
íti proč to go away, to go off
íti ven to go out
íti stran to go off
íti čez cesto to cross the street
íti na lov to go hunting
íti h komu to go up to someone, (obiskati ga) to call on someone
íti komu naproti to go to meet someone
pustiti koga íti to let someone go
íti dobro v prodajo to be selling well
íti hitreje to go faster, to push on
íti skupaj to go together
íti s kom to accompany someone
íti s kolesom to cycle
íti korakoma to go at footpace
íti kot namazano, kot po maslu to go swimmingly, to go like clockwork
íti na deželo, na kmete to go off to the country
íti med ljudi, med družbo to go into society
íti na sprehod to go for a walk
íti na kose, na koščke to go to pieces
íti na potovanje to go on a journey
íti h koncu, h kraju to be approaching the (ali its) end, (o stvari) to be coming to an end
íti komu k srcu to go to one's heart
íti kaki stvari do dna (figurativno) to get to the bottom of something
íti spat to go to bed
íti preko vseh ugovorov to override (ali to disregard ali to waive) all objections
íti na bolje to improve
íti na lim, na limanice to fall into a trap
íti vase (figurativno) to retire within oneself
iti komu s pota to make room for someone
Kako ti gre? how are you getting on?, how are you?
izvrstno mi gre I am A1, I'm fine
kako ti gre v šoli? how are you getting on at school?
za kaj (pa) gre? what's it all about?
za to gre (v tem je stvar) that's the point
kadar gre za... when it comes to...
dobro mu gre he is doing well
gre za moje življenje, za mojo čast my life, my honour is at stake
gre za veliko vsoto a large sum is at stake
gre za življenje ali smrt it's a matter of life and death
gre v milijone that runs into millions
posli gredo slabo business is slack (ali dull)
tako ne bo šlo this won't do
to ne bo šlo brez težav it won't be an easy job, it'll cost some trouble
grem k frizerju I am going to the barber's (ali hairdresser's)
če bi šlo po mojem if I had my way
to gre malo predaleč that's going a bit too far
drugače ne gre, ne bo šlo it won't work any other way, figurativno that can't be helped
vse gre narobe everything is topsy-turvy
z njim gre navzdol (h koncu) he is in a bad way
ne morem iti preko tega I can't get over it
naj gre, kot hoče! come what may!
kam gre ta pot? where does this road (ali path) lead?
to mi ne gre v glavo I cannot understand it, it's beyond me, I don't see any reason for it
mati je šla nakupovat Mother has gone shopping
proti šesti uri gre it's nearly six
gre proti poldnevu it's getting on for noon
zaloge gredo h kraju stocks are running short
delo mu gre hitro izpod rok he is quick at his work
4 v 15 gre 3-krat, in ostane 3 4 into 15 goes 3 times, and 3 over
pojdi. pojdi, pretiravaš! come, come, you are exaggerating!
lahko greste! (služabniku ipd.) that is all for the present
če je šlo vse, naj gre še to! (figurativno) in for a penny, in for a pound!
íti se to play

itself [itsélf] zaimek
(ono) samo
povratni
se, sebi

by itself samo od sebe, avtomatično
in itself samo po sebi
of itself samo, brez vmešavanja

iubeō -ēre (prvotno ioubeō), iūssī, iussum

1. (držpr. t. t.) (za)ukaz(ov)ati, odrediti (odrejati), določiti (določati), ukreniti (ukrepati), skleniti (sklepati), odobriti (odobravati), potrditi (potrjevati), prista(ja)ti na kaj: quemadmodum senatus censuit populusque iussit Ci., dicere apud populum de legibus iubendis Ci.; kot uvodna formula pri rogacijah: „velitis, iubeatis“, odvisno: „vellent iuberent“, Ci., L.; z obj.: populus id iusserat Ci. je odobril, quae scisceret plebs aut quae populus iuberet S., i. legem, bellum, societatem L., foedus Ci., regem L. prizna(va)ti, pripozna(va)ti, ei provinciam Numidiam S. prisoditi (prisojati); s predik. acc.: eum regem L. ali eum imperatorem S. odmeriti (odmerjati) za … , določiti (določati) za … ; pesn.: volucres regna iubentes O. prisojajoče mu kraljestvo; nam. acc. dē: de ea re populus iussit L., de omnibus his populum iussisse L., de pace „uti rogas“ omnes tribus iusserunt L. V tej rabi je sprva sledil pravilno finalni stavek: iubere, ut … referret Ci., iuberent, ut senatus decerneret L., iussit senatus, ut classem traiceret L., populus iussit, ut statuas Verris quaestores demoliendas locarent Ci.; šele pozneje je nastopil tukaj ACI: senatus dictatorem dici iussit L.

2. (kako dejavnost komu) naložiti (nalagati), naročiti (naročati), (za)ukazati ((za)ukazovati), zapoved(ov)ati, vele(va)ti (naspr. vetare); abs.: defessa iubendo Iuno O., non iubeo Ci., lex? iubet aut vetat Ci., lex omnis aut iubet aut vetat Q., ut iusti (= iussisti) Pl., ita ut tu iusti Ter.; z obj.: iubere neces, tributum T., quid iubeatve vetetve O., fecisse, quod iusseram Ter.; pogosto pt. pf.: iussa fuga O., poena H., iussi labores T., iussae mortis nuntius T.; subst. iussum -ī, n zapoved, ukaz, povelje: deorum immortalium iussis id fecerunt Ci., iussis parens O. ali oboediens S., iussa facere V., efficere S., iussa aspernere, abnuere T., detrectare, exuere T.; occ. odredba, odlok, ukaz: aes, in quo populi iussa esse voluit Ci., putasne, si populus iusserit, id iussum ratum atque firmum futurum Ci., perniciosa et iniusta populis iussa describere Ci.; poseb. odredba ali zapisek zdravnikov: iussa medicorum ministrare O. da(ja)ti (bolnikom), kar so odredili (zapisali) zdravniki. Sklad:

1. klas. z ACI; pri tem si je treba zapomniti:
a) če je navedena oseba, ki zapoveduje in ki se ji zapoveduje, stoji ACI act.: exire ex urbe iubet consul hostem Ci., iussit Timarchidem aestimare argentum Ci., quis te istaec iussit loqui Ter., Caesar te sine curā esse iussit Ci. ti pravi, da bodi brez skrbi, abire Cophen iubet Cu. zapove Kofenu, naj gre svojo pot, duas acies hostem propulsare, tertiam opus perficere iussit C.; poseb. v reklu: amicum valere (salvere) iubere Ci. klicati mu salve ali vale (= pozdravljati ali poslavljati se); inf. act. lahko tudi ostane, če oseba, kateri se zapoveduje, ni omenjena, ker je sama po sebi umevna ali pa ker je zapoved splošno veljavna: receptui canere iubet C. (namreč trobentačem), Verres adesse iubebat (sc. reum) Ci., consul exire ex urbe iussit Ci. (namreč tistemu, o katerem se ravno govori), pronuntiare iusserunt (sc. praecones) C., signum observare iubet (sc. milites) C.; od tod v svobodnejšem govoru sploh z inf.: sapientia iubet augere opes Ci. da naj človek … , fortitudo dimicare iubet Ci.; tako zlasti pri pesnikih in poznejših piscih: flores amoenae ferre iube rosae H., iube oculos elidere Pl., aperire deinde armentarium iussit T.
b) če oseba, ki se ji zapoveduje, ni omenjena, je treba misel obrniti oz. izraziti pass.: vocari ad se Agonidem iubet Ci., tabulas proferri iussimus Ci.
c) če zapovedujoča oseba ni imenovana, stoji NCI: ire in exsilium iussus est Ci., homines iubentur abire Ci., consules iubentur scribere exercitum L. konzuloma se naroči, dare vela iubemur O.
č) seveda stoji tudi tukaj inf. pass., če oseba, ki se ji zapoveduje, ni omenjena: locus lautiaque legatis praeberi iussa L. bil je izdan ukaz, da naj se …

2. V vulg. govoru (kot v. imperandi) s finalnim stavkom: iubebat, bonum haberet animum T., iube maneat Ter., Ucubim iussit incenderent Auct. b. Hisp., legati … iubebant, vel obsides daret L., iubet, depositis impedimentis sarcinisque expediti certarent T., iube famulos, apparent Pl., herus me iussit Pamphilum hodie observarem; večinoma z veznikom: iubeto, ut certet Amyntas V., iussit, ut naves Euboeam peterent L., ut puellas curent, conforment, iube Afr. fr., sive iubebat, ut facerem quid, sive vetabat H., aegrum iubet, ut sit animo bono Ap., hoc tibi erus me iussit ferre … atque ut mecum mitteres Phoenicium Pl., alter consul cum Bois iussus bellum gerere; alterum (consulem) ut mitteret Romam L., iubet sententiam ut dicat suam Ter., quo (praecepto) iubemur, ut quoties possumus de omnibus legis verbis controversiam faciamus Sen. ph., quod ne fieret, consules amicique Pompei iusserunt Hirt., qui iubet, ne fallas mercennarium Aug., obtestor, iubeas, ne citus impetus arsurum mediis inferat ignibus Prud. Poznejša latinščina sklada ta glag. celo z dat. (analogno po glag. imperare): Britannico iussit, exsurgeret T., quibus iusserat, ut resisterent T., Hercules Patitio ac Pinario sacrorum custodibus iussit, ne mulierem interesse permitterent Macr.; podobno: scribae interroganti, quid fieri signis vellet, iussit L.

Opomba: Star. cj. pf. iūssim, iūssis Pl., iūssit Rogatio vetus ap. Fest., Ci.; fut. II. act. iūssō: Pl., V., Sil. Sinkop. pr. iuben = iubesne: Pl.; pf. iūstī = iūssistī Pl., Ter.; inf. pf. iūsse = iūssisse: Ter.

izbíra choice; act of choosing; selection; (od dveh stvari) option, alternative

po izbíri, na izbíro at choice
težavna izbíra dilemma
na izbíro dan optional, facultative
nikakršna izbíra Hobson's choice; (blaga, trgovina) assortment, line; collection; (zaloga) stock
brez izbíre indiscriminately, promiscuously
izbíra poklica the choice of a career
po lastni izbíri of one's own choosing
velika izbíra po nizkih cenah a large assortment at low prices
lepa izbíra svilenega blaga a fine collection of silks
nimam druge izbíre, kot da plačam I have no option but to pay
imeti na izbíro to be able to pick and choose
ne imeti izbíre to have no choice
druge izbíre nimate you have no option
poslali vam bomo izbíro vzorcev we will send you a choice of samples
prepustiti komu izbíro to leave to someone's option (ali choice)

izbiranj|e srednji spol (-a …) das Wählen, die Auswahl, das Auswahlverfahren
brez izbiranja (na slepo) wahllos

izglèd (-éda) m

1. pog. (zunanja podoba, videz) aspetto, apparenza:
zunanji izgled aspetto esteriore
na izgled all'apparenza, apparentemente

2. izgledi publ. (možnost, upanje) chance; probabilità, possibilità (di successo):
biti brez izgledov non avere chance

izgledi [é] moški spol množina (obeti) Aussichten množina (so majhni sind gering, brez večjih ohne große, za vreme auf das Wetter), -aussichten (za bodočnost Zukunftsaussichten, poslovni Geschäftsaussichten, vremenski Wetteraussichten)
| ➞ → obeti, ➞ → šanse

izhájati (pro)venir de, descender de; tener (ali traer) su origen (iz de) , derivarse de, proceder de; resultar ; (časopis) publicarse

izhajajoč iz ... partiendo de...
izhajati brez česa pasar(se) sin a/c
dobro izhajati s kom estar en buenas relaciones con alg, entenderse bien con alg
izhaja mesečno se publica mensualmente
izhajati s svojim denarjem saber manejarse (ali arreglarse) con el dinero disponible
če izhajamo iz tega, da ... si partimos del supuesto de que...
zamisel izhaja od njega la idea fue suya, la iniciativa salió de él
iz tega izhaja de ello resulta