Franja

battere

A) v. tr. (pres. batto)

1. biti, tolči, udariti, tepsti:
battere il cavallo con la frusta udariti konja z bičem
battere i panni stepati obleko
battere il grano mlatiti žito
battere i frutti klatiti sadje
battere la carne tolči meso
battere la verdura sekljati zelenjavo
battere la porta trkati na vrata
battere un calcio di punizione šport izvajati kazenski strel
battere moneta kovati denar
battere a macchina, battere tipkati
battere il tamburo udarjati na boben
battere la grancassa pren. delati rompompom, zganjati velik hrup
battere cassa pren. prositi, zahtevati denar
battere il ferro finché è caldo pren. kovati železo, dokler je vroče
battere l'acqua nel mortaio pren. zastonj se truditi
battere la fiacca pren. pasti lenobo
battere i tacchi pren. pokazati pete, popihati jo
battere la strada, il marciapiede pren. ponujati se na ulici, vlačiti se
battere i denti šklepetati z zobmi
battere i piedi cepetati z nogami
battere le mani ploskati
battere il naso (in) pren. naleteti (na)
non sapere dove battere il capo pren. ne vedeti, kaj storiti, biti obupan
battersi il petto pren. kesati se
senza battere ciglio ne da bi trenil z očesom
battere le ali, le penne poleteti, vzleteti (tudi pren.);
in un batter d'occhio v trenutku, hipoma
battere il tempo udarjati takt
battere una fortezza, una città obstreljevati trdnjavo, mesto
battere in breccia pren. popolnoma potolči, poraziti

2.
battere la strada degli studi posvetiti se študiju
battere la campagna pren. oddaljiti se od predmeta pogovora

3. potolči, premagati:
Italia batte Romania 1 a 0 Italija je premagala Romunijo z 1:0
battere un primato, il record degli incassi potolči rekord, doseči rekorden iztržek

B) v. intr.

1. biti, udarjati:
il sole batte sul castello sonce pripeka na grad
la pioggia batte sui vetri dež bije po šipah
il cuore mi batteva per l'emozione srce mi je razbijalo od vznemirjenja

2. šport izvesti udarec (v igrah z žogo)

3. biti (ura):
all'orologio del campanile battevano le quattro ura na zvoniku je bila štiri

4. pren. vlačiti se, prostituirati se na ulici

5. vztrajati (pri), insistirati (na):
battere sullo stesso tasto vztrajati pri istem vprašanju

6.
battere in ritirata, battersela pobegniti, popihati jo
PREGOVORI: la lingua batte dove il dente duole preg. česar polno je srce, to vam usta govore

C) ➞ battersi v. rifl. (pres. mi batto) boriti se, bojevati se:
battersi per un'idea boriti se za idejo
battersi all'ultimo sangue boriti se na življenje in smrt

Battus -ī, m (Βάττος) Bat,

1. priimek Aristotela iz Tere (Thera), Polimnestovega (ali Grinovega) in Froniminega (Phronima) sina, ustanovitelja Kirene (l. 630): Iust., Batti domos (= Cyrenen) petere Sil. Od tod Battiadēs -ae, voc. -ē, m (Βαττιάδης) Batiad, Batov potomec, pesn. = Kirenčan, t.j. pesnik Kalimah: O., Cat., Stat.; pl. Battiadae (Βαττιάδαι) Batiadi = Kirenčani: Sil.

2. Nelejev pastir: O.

Bau¹, der, (-/e/s, -ten)

1. gradnja

2. (Aufbau) zgradba, konstrukcija, struktura, arhitektura

3. (Gebäude) zgradba

4. Bergbau eksploatacija, kop

5. (Bauplatz) gradbišče

6. (Anbau) gojenje, pridelovanje vom Bau sein biti od stroke

Bauch, der, (-/e/s, Bäuche) trebuh; einer Pfeife Musik hrbet; sich den Bauch halten vor Lachen zvijati se od smeha; sich den Bauch [vollschlagen] voll schlagen mastiti se, nažreti se; eine Wut im Bauch haben biti besen

Baucis -idis, f (Βαῦκις) Bavkida, žena starca Filemona: O. Od tod apel. Baucis = starka, stara žena: Pers.

bava f

1. slina, pena; sluz:
avere la bava alla bocca pren. biti penast od jeze
far venire la bava alla bocca di qcn. pren. spraviti koga v bes

2. kosmata svila

3. sapica, piš:
bava di vento sapica

4. tehn. plena

baver [bave] verbe intransitif sliniti se; razliti se

l'encre a bavé črnilo se je razlilo
en baver (populaire) garati, trdó delati, trpeti
en baver des ronds de chapeau (populaire) biti nad vse začuden, strmeti od začudenja ali občudovanja
baver sur quelqu'un (figuré) (o)blatiti, očrniti koga

bazičen pridevnik
1. kemija (o kemijski sestavi) ▸ lúgos, bázikusObmočje pH za bazične raztopine je od 7 do 14. ▸ A lúgos oldatok pH-tartománya 7 és 14 között van.
Preveč kisla ali preveč bazična tla rastlinam otežujejo ali preprečujejo sprejemanje hranil. ▸ kontrastivno zanimivo A túl savas vagy túl lúgos talaj nehezíti vagy gátolja a növények tápanyagfelvételét.
Čeprav vino vsebuje le neznatne količine natrija, ta uravnava osmotski pritisk, skrbi za gospodarjenje z vodo v organizmu in vzdrževanje kislo-bazičnega ravnovesja. ▸ kontrastivno zanimivo Bár a bor csak elhanyagolható mennyiségű nátriumot tartalmaz, az szabályozza az ozmotikus nyomást, gondoskodik a test megfelelő vízgazdálkodásáról és a sav-bázis egyensúly fenntartásáról.
Povezane iztočnice: bazična hidroliza

2. (o učinku živil na telo) ▸ lúgosító, lúgos
3. (osnoven; temeljni) ▸ alapvető Bazično znanje, ki bo po internetu dostopno vsakomur, lahko revolucionira medicino. ▸ Az interneten mindenki számára elérhető, alapvető tudás forradalmasíthatja az orvostudományt.
Želel sem ohraniti pristen bazični zvok simfoničnega orkestra. ▸ Szerettem volna megőrizni a szimfonikus zenekari alaphangzást.
Povezane iztočnice: bazična industrija, bazična raziskava, bazična znanost, bazični šport

4. (o športni pripravljenosti) ▸ alapozó, alapvetőVsi igralci so kondicijsko dobro pripravljeni, zato jim naporne bazične priprave ne bodo povzročale težav. ▸ Az összes játékosnak jó az erőnléte, ezért a kemény alapozó felkészülés nem okoz gondot számukra .
Tehnika in bazična pripravljenost sta glavna cilja vadbe. ▸ A technika finomítása és az alapvető felkészültség a gyakorlatok fő célja.

bdellium -iī, n (gr. βδέλλιον)

1. vinska palma, ki je rasla v Srečni Arabiji: Plin.

2. met. blagodišeči kavčuk tega drevesa: Arabicum P. Veg.; od tod laskavo: tu bdellium Pl.

béant, e [beɑ̃, t] adjectif zevajoč, široko odprt

plaie féminin béante zevajoča rana
gouffre béant masculin zevajoč prepad
béant d'étonnement široko odprtih ust od začudenja
rester bouche béante (familier) široko odpreti usta od začudenja

beat out prehodni glagol
izdolbsti, iztesati
figurativno izdelati

beat out of odvrniti od česa

beau ali bel, belle [bo, bɛl] adjectif lep, čeden, zal, krasen; stasit, postaven; izvrsten; dober; eleganten, čedno oblečen; veder, jasen (vreme)

tout beau! kar, le počasi!
de plus en plus beau vedno bolje, lepše
de plus belle znova, še močneje
un beau jour nekega (lepega) dne
le beau sexe lepi spol, ženske
un bel âge lepa, visoka starost
une belle main (figuré) lepa pisava
la mer est belle morje je mirno
à la belle étoile na prostem, pod milim nebom
pour les beaux yeux de quelqu'un nesebično, iz nesebičnosti
le beau monde odlična, fina družba
un beau monsieur lepo oblečen, fin gospod
bel esprit duhovit, bistroumen človek
belle plume (figuré) sijajen pisatelj
un beau joueur igralec, ki zna izgubljati brez jeze
en voilà une belle demande! kakšno bedasto vprašanje!
la belle affaire! prava reč!
un bel égoïste velik sebičnež
belle gifle féminin krepka klofuta
beau papier (commerce) prvovrsten papir
(ironično)

de belles paroles lepe, prazne besede
bel et bien nedvomno, gotovo
tout cela est bel et bien, mais ... vse to je dobro in lepo, toda ...
au beau milieu (de) prav v sredini, sredi
avoir beau faire quelque chose zaman kaj delati
vous avez beau rire vi se lahko smejete
avoir beau jeu z lahkoto kaj doseči, v čem uspeti
il y a beau temps de cela lep čas, dolgo je že od tega
l'avoir belle imeti ugodno priložnost
s'arrêter au beau milieu de la route ustaviti se prav sredi ceste
j'en apprends de belles lepe stvari izvem, slišim
vous me la baillez belle (figuré) norčujete se iz mene
en conter, en dire de belles à quelqu'un natvesti komu kaj
dévorer, manger à belles dents hlastno, pohlepno jesti
être dans de beaux draps biti v stiski, v zadregi, v slabem položaju
il n'est pas beau (de dire ...) ne spodobi se (reči ...)
l'échapper belle za las, srečno pete odnesti
en dire de belles sur quelqu'un (ironično) lepe stvari o kom pripovedovati
il fait beau lepo (vreme) je
il fait beau (de savoir) prijetno, tolažilno, razveseljivo je (vedeti)
cela te fera une belle jambe lep kos boš prišel naprej s tem
se faire beau lepo se obleči
il s'est fait beau lepo se je oblekel
il en fait de belles (familier) lepe (stvari) počenja, neumnosti dela, pošteno ga lomi
la manquer belle zamuditi ugodno priložnost
mourir de sa belle mort umreti naravne smrti
présenter quelque chose sous un beau jour prikazati kaj v lepi, ugodni luči
voir tout en beau videti vse skozi rožnata očala

Bebrycēs¹ -um, m (Βέβρυκες) Bebriki, ljudstvo v maloazijski deželi, ki se je pozneje imenovala Bithynia: Plin., Val. Fl., Amm.; sg. Bebryx -ycis, m (Βέβρυξ) Bebrik, prastari bebriški kralj (tudi Amycus), izvrsten borec s cestom in grozovitež, ki je žrtvoval premagane tujce; naposled ga je Poluk obvladal in ubil: Val. Fl., Stat. (z acc. Bebryca). Od tod subst. Bebrycia -ae, f (Βεβρυκία) Bebricija, Bebrikia, bebriška dežela, ki se je pozneje imenovala Bithynia: S. fr., Val. Fl.; adj. Bebrycius 3 (Βεβρύκιος)
a) bebriški = ki se tiče dežele Bebricije: gens V., fretum, regnum Val. Fl.; = bitinski: hospes Sid. (o bitinskem kralju Pruziji).
b) Bebrikov, bebriški: arena Stat. kjer se je Bebrik boril s Polukom, nemus Stat. kjer je Bebrik prežal na tujce, cruor Tert. ki jo je Bebrik prelil.

Bebry̆cēs² (Bebryces) -um, m (Βέβρῡ̆κες) Bebriki, staro ibersko ljudstvo v Narbonski Galiji: Val. Fl., Sil.; sg. Bebrȳx -ycis, m (Βέβρυξ) Bebrik, prastari bebriški kralj, po čigar hčeri Pireni (Pyrēnē) se imenuje Pirenejsko pogorje: Sil. Od tod adj. Bebrycius 3 (Βεβρύκιος) Bebrikov, bebriški = kralja Bebrika: aula (pesn. = Gallia) Sil., virgo (= Pyrene) Sil.

bed¹ [bed] samostalnik
postelja, ležišče; divan; žimnica; podstavek; podzidje; (jezersko, morsko) dno; rečno korito, struga
geologija plast, ležišče; gredica; brlog

bed of boards pograd
to be brought (ali put) to bed roditi
to be confined to one's bed biti priklenjen na posteljo
early to bed and early to rise makes a man healthy, wealthy and wise rana ura zlata ura
to get out of the bed on the wrong side vstati z levo nogo
to go to bed iti spat
sleng go to bed molči!
hot bed topla greda, gnojak
to make the bed postlati posteljo
to die in one's bed umreti naravne smrti
figurativno narrow bed zadnje počivališče
bed of sickness bolniška postelja
as one makes one's bed, so one must lie kakor si postelješ, tako boš spal
pravno from bed and board od mize in postelje
bed of roses (ali down, flowers) udobno življenje, dober položaj
to take to bed bolan leči
bed of thorns težko življenje, neprijeten položaj
to turn down the bed pripraviti posteljo za spanje
weary bed bolniška postelja
to lie in the bed one has made nositi posledice svojega ravnanja

bédast stupid, silly, foolish; simple, idiotic ZDA pogovorno dumb; soft-headed; dull; brainless; ridiculous

nisem tako bédast! I know better!
tako bédast pa nisem I am not such a fool
bédast kot noč as stupid as a donkey, as thick as a plank
bilo je bédasto od mene it was very stupid of me
ta bédasti natakar that fool of a waiter

Bēdriacum (T.), tudi Bētriacum (Suet., Aur., Eutr.) in Bēbriacum (Iuv.), -ī, n Bedriak, Betriak, Bebriak, vas v Italiji med Kremono in Mantovo, bojišče v vojni med Otonom in Vitelijem. Od tod adj. Bēdriacēnsis -e bedriaški: Plin., acies, campi T.; Bētriacēnsis -e betriaški: acies Suet.; Bēbriacus 3 bebriaški: Prisc.

bée [be] adjectif

être bouche bée devant quelqu'un z odprtimi ustmi strmeti, zijati v koga (od začudenja, občudovanja)
rester bouche bée usta in oči odpreti (od začudenja, občudovanja)

Begeisterung, die, navdušenje; aus Begeisterung iz navdušenja; mit Begeisterung z navdušenjem, navdušeno; ohne Begeisterung brez navdušenja; vor Begeisterung od navdušenja; in Begeisterung versetzen Begeisterung navdušiti, navduševati

Beginn, der, (-/e/s, ohne Plural) začetek, an/bei/zu Beginn na začetku; mit Beginn des... z začetkom; von Beginn an od (samega) začetka