gájda, -e (glasba) cornemuse ženski spol , biniou moški spol (en Bretagne)
galant, e [galɑ̃, t] adjectif udvorljiv, vljuden, ustrežljiv, uslužen, ljubezniv, uglajen; ljubezenski, zapeljiv, galanten; zaljubljen; masculin ljubimec, oboževalec
galant homme poštenjak
homme galant galanten človek
vous êtes un galant homme to je lepo od vas
vert galant masculin ženskar
femme féminin galante koketna ženska, lahkoživka, deklina
lettre féminin galante ljubezensko pismo
scène galante ljubezenski prizor
galantuōmo
A) m (pl. -mini) poštenjak, gentleman:
è un vero galantuomo pravi poštenjak je
parola di galantuomo častna beseda
B) agg. pošten, pravičen:
il tempo è galantuomo čas je najboljši sodnik
galbé, e [galbe] adjectif ki ima lepe konture (profile), lepo zaokrožen
corps masculin bien galbé telo lepih kontur
Gallī1 -ōrum, m (Γάλλοι, prim. Celtae in Galatae) Galci, Kelti, zelo razširjen narod, ki je bival v severni Italiji, v Franciji, v južni donavski kotlini in v Mali Aziji VARR., CI., V., L., T. Sg. Gallus -ī, m Galec: AFR. FR., CI., C., SEN. PH. Galla -ae, f Galka: L.; tudi kot adj. Gallus 3 galski: miles L. EPIT., Gallae mulieres S., Galla credulitas MART. – Od tod
I. subst. Gallia -ae, f (sc. terra, gr. Γαλατία) Galija, galska (keltska) dežela, ki so jo Rimljani glede na Alpe (kot naravno mejo) razdelili na dva dela, imenovana
1. Gallia cisalpīna (citerior, togāta) Galija tostran Alp, Tostranska Galija = kraji severnoitalijanske nižine ob Padu, Severna Italija, ki so jo galska plemena poselila po l. 400: CI., C., SUET. idr.
2. Gallia trānsalpīna (ulterior, bracāta, comāta) Galija onstran Alp, Onostranska Galija = današnja Francija: VARR., CI., C., T., SUET. idr. Ta Galija se je zopet delila na 4 dele, imenovane
a) Gallia Nārbōnēnsis: MEL., T. ali provincia Nārbōnēnsis: PLIN., T., tudi samo provincia: C., PLIN., Narbonska Galija, Narbonska pokrajina, današnja Provansa (Provance) do Rodana.
b) Aquītānia -ae, f Akvitanija med Pireneji in Loaro: C., MEL., PLIN., T.
c) Gallia Celtica: C. Keltska Galija, ali Gallia Lugdūnēnsis: PLIN., T. Lugdunska Galija med Loaro, Seno in Marno.
d) Gallia Belgica: PLIN. ali samo Belgica -ae, f: PLIN., T. Belgijska Galija, Belgija ob spodnjem Renu. Zato pl. Galliae Galije, poseb. = Onstranska Galija glede na svoje posamezne pokrajine: CI., C., L., CAT., SUET., FL. tres Galliae, quas Caesar vicerat: L. EPIT. –
II. adj.
1. Gallicus 3, adv. -ē galski: CA., COL., MART. idr. copiae CI., ager VARR., CI., L. ali provincia SUET. del Umbrije (kvestorska pokrajina), arma, naves, murus, consuetudo C., gens S., canis GELL., O. galski hrt (za zajčji lov), ventus VITR. severo-severovzhodnik, cohortes, incendia, mare T., foedus T. z Galci, sermo HIER. latinščina, kakršno so govorili v Galiji, Gallicē VARR. AP. GELL., Gallicē dicere GELL.; subst. gallica -ae, f (sc. solea) galski čevelj, opanek, galska plesníca, galska sandala (galoša): CI.
2. Gallicānus 3 (nadaljnja tvorba iz Gallicus) galski = iz galske pokrajine (ager Gallicus) ali v njej, umbrijski, iz Umbrije: CA. FR., VARR., COL., AP., SUET., ager CI., legiones CI. rim. legije v galski pokrajini (v Umbriji); subst. Gallicānī -ōrum, m Galci, preb. omenjene pokrajine: VARR., CI. FR.
3. Gallulus 3 (demin. Gallus) galski: Roma AUS. (o mestu Aratu).
gallican, e [-likɑ̃, an] adjectif galikanski
l'Eglise féminin gallicane galikanska, francosko-katoliška Cerkev
Gallicus 3, adv. -ē, gl. Gallī1 in Gallus2.
gallo1
A) m
1. zool. petelin (Gallus gallus):
gallo cedrone ruševec (Tetrao urogallus)
2.
al canto del gallo ob svitu, ko zapoje petelin
fare il gallo pren. peteliniti se, šopiriti se
essere il gallo della checca biti ljubljenec žensk
è più bugiardo d'un gallo laže, kot pes teče
B) agg. invar.
peso gallo šport bantam kategorija (boks)
gallois, e [-lwa, z] adjectif valeški, valižanski
Gallois masculin Valižan
galopin, e [-pɛ̃, in] masculin, féminin, familier pocesten otrok; navihanček, porednež, porednica
galoppata f
1. galopiranje, dirjanje; dir
2. hiter tek (zlasti na atletskih tekmovanjih):
giunse al traguardo dopo una faticosa galoppata na cilj je prišel po hitrem in napornem teku
3. pren. garanje, garaško delo, garaški napor:
il viaggio è stato una vera galoppata potovanje je bilo pravo garaštvo
gamáša, -e navadno množina guêtre ženski spol , jambière ženski spol , bande ženski spol molletière
gamin, e [gamɛ̃, in] adjectif poreden, navihan, pobalinski; masculin, féminin pocestni otrok; otrok, fant(alin), porednež, navihanec, navihanka, porednica; paglavec, pobalinček; populaire sin, hči
gammé, e [-me] adjectif
croix féminin gammée kljukasti križ
gangrené, e [-grəne] adjectif gangrenozen, bolan za gangreno; figuré pokvarjen
ganté, e [gɑ̃te] adjectif orokavičen
garant, e [garɑ̃, t] adjectif poroštven, jamstven; masculin porok
je suis garant que ... jamčim, da ...
votre amitié est mon meilleur garant vaše prijateljstvo mi je najboljše jamstvo
se porter, se rendre garant biti porok, jamčiti
garantito
A) agg. zajamčen, garantiran:
stoffa di lana garantita blago iz prave volne
l'auto è garantita per tre anni avto ima triletno garancijo
B) avv. gotovo, zanesljivo:
garantito, me la pagherai! to mi boš brez skrbi plačal!
gardé, e [garde] adjectif čuvan, zavarovan
chasse féminin gardée (po lastniku lovišča) prepovedan lov; familier ženska, ki se ji ne sme dvo-riti
garni, e [garni] adjectif opremljen s pohištvom; oblazinjen, okrašen; gost (lasje); obložen, z (mesno, zelenjavno) prilogo (prikuho)
assiette féminin garnie narezek
chevelure féminin bien garnie gosti lasje
choucroute féminin garnie kislo zelje s slanino ali klobasico
hôtel masculin garni penzion, dom za tujce
plat masculin garni de bœuf govedina s prilogo
avoir la bouche bien garnie (familier) imeti lepe in še vse zobe
avoir un portefeuille bien garni imeti z denarjem natrpano listnico