Franja

abolicionist samostalnik
1. (borec proti sistemu ali praksi) ▸ abolicionista [rendszer vagy gyakorlat eltörlését szorgalmazó aktivista]
Smrtna kazen po prepričanju abolicionistov ne spada v moderno družbo. ▸ Az abolicionisták szerint a halálbüntetés nem lehet gyakorlat a modern társadalmakban.

2. zgodovina (o odpravi suženjstva v ZDA) ▸ abolicionista [az USA-ban a rabszolgaság eltörlését szorgalmazó]
Prvi abolicionisti ali borci za opravo suženjstva so se pojavili šele v 18. stoletju. ▸ Csak a 18. században jelentek meg az első abolicionisták, a rabszolgaság megszüntetéséért harcolók.

Abrede, die, (-, -en)

1. dogovor, nach Abrede po dogovoru

2. etwas in Abrede stellen zanikati (kaj)

abrir (pretekli deležnik: abierto) odpreti; (pre)lomiti, (raz)klati, (raz)deliti; preluknjati; preorati (zemljo); vrezati (v baker itd.); zbuditi (tek); razpisati (tekmovanje); določiti (cene); razširiti, razprostreti (krila)

abrir los brazos razširiti roke
abrir un comercio trgovino odpreti (začeti)
(fig) abrir la mano biti podkupljiv
abrir la marcha biti na čelu
abrir (el) paso, abrir calle prostor napraviti
abrir tanto ojo, abrir los ojos debelo (po)gledati
abrir un túnel predor zgraditi
en un abrir y cerrar de ojos kot bi trenil, v hipu
abre el día dan se zjasni
esta puerta abre mal ta vrata se slabo zapirajo
las ventanas abren al (ali sobre el) jardín okna se odpirajo na vrt
abrirse odpreti se (cvetje); komu svoje srce razkriti
abrirse paso preriniti se, pomagati si

abrogātiō -ōnis, f (abrogāre) odprava kakega zakona po nasvetu v narodnem zboru: Ci. ep., Val. Max.

abrogō -āre -āvī -ātum, drž.pr.

I.

1. nazaj zahtevati, odvze(ma)ti: alicuius (redkeje alicui) imperium Ci., N., L., Fl., alicui magistratum Ci., N., potestatem intercedendi collegae Ci., iurisdictionem Val. Max., fasces Fl., abrogati consulatus T.

2. pren. vzeti, jemati, odtegniti (odtegovati), ob veljavo spraviti (spravljati): fidem iuris iurandi Ci., alicui fidem (kredit) Pl., Ci., Corn. idr., nimium scriptis abrogat meis O. jemlje vrednost.

— II.

1. kak zakon po nasvetu in sklepu v narodnem zboru odpraviti (odpravljati), razveljaviti (razveljavljati): Varr., legem Ci., cur leges abrogandas censeam, quas iudico non rogatas? Ci., plebei scitum antiquo abrogoque L.

2. pren. odpraviti (odpravljati), ukiniti (ukinjati), uničiti (uničevati): leges moresque Lycurgi L., cum eā (lege) pudorem sanctitatemque feminarum L., poenas sibi Sen. tr. imeti se za nekaznovanega; pt. pf. neutr. pl. subst.: abrogata retinere Q.

abrumpō -ere -rūpī -ruptum

I.

1. odtrg(ov)ati, utrg(ov)ati: vincula L., vincula Pirithoo H., ramos O., equus vagus abruptis vinculis T., sibi partem viscerum Cu., membra simulacrorum Cu. odlomiti, odkrhniti; od kod?: atrox tempestas fastigia aliquot templorum a culminibus abrupta dissipavit L.; s samim abl.: angues crinibus O., puppes abrumpunt vincula ripis V.

2. pren. odtrg(ov)ati = (od)ločiti: ea legio se a latrociniis Antonii abrupit Ci. se je ločila od Antonijevih roparskih čet, plebs velut abrupta a populo L., equites ab exercitu abrumpere Cu., Graeci abrupti a ceteris Cu., abr. vitam ab ea civitate T. ločiti se, Hellespontus Asiam abrumpit Europae Plin., lucrum ex re patroni abruptum Icti. ki ga ima kdo od ..., abr. suspiciones palam Ap. iz trte izviti.

— II.

1. raztrg(ov)ati, pretrg(ov)ati, razbi(ja)ti, prebi(ja)ti: fossae ... abruperant iter Cu., cervix abrupta, lora abrupta O., pontem abr. Val. Max., T. podreti, razdreti, crurum venas T. predreti si, ordines abrumpuntur T. se predirajo, verberibus corpus abrumpitur Sen. rh. biči mesarijo telo, ingeminant abruptis nubibus ignes V. iz utrganih oblakov, prim.: abruptis procellis V. ali abrupto sidere V. ali abrupto caelo Sil. če se utrga hudourni oblak, imbres abrupti Ap. ploha.

2. pren.
a) kršiti, prelomiti (prelamljati): fas omne V., fidem per scelus T., aciem intentionis Fl. (o)topiti.
b) pretrgati, prekiniti, izogniti se čemu, pustiti kaj. odpovedati se čemu: sermonem V., Q., sermones Suet., querelas Stat., vocem, quietem Sil., somnum Sil., somnos V. pregnati, vitam (lucem) V. ali fata sua Sen. tr. ali medios annos Lucan. predčasno skleniti življenje (evfem. za samomor), coniugium Cat. ali societatem Suet. razdreti, flammas (amoris) O., dissimulationem T., spes ac metūs T. (prim.: slovo sem upu, strahu dal, Prešeren), toda: alicui spem gratiae abrumpere Cu. odvzeti; abruptis voluptatibus T. — Od tod adj. pt. pf. abruptus 3 strm, prepaden: barathrum Cat., petra, rupes Cu., saxa T., locus ... recenti lapsu terrae ... abruptus erat L., nihil ... abruptius invenitur in corpore Plin., ripae abruptissimae Plin. iun.; pren. osoren, oster, grob: contumacia T., ingenium Sil., homo Tert.; (o govoru) hitro končan, kratek: sermonis genus Q., fortia et abrupta Q. učinkovit in hitro končan govor. — Adv. abruptē

1. na posameznih mestih: palantes abr. flammarum ardores Amm.

2. nanagloma =
a) naravnost, brez uvoda: Macr., incipere, cadere in sermonem Q.
b) prenaglo (prenagljeno), brez okolišenja, brezobzirno, nezadržno: agere Iust., foedera frangere Amm., abruptius in deum blasphemare Cypr. — Subst. abruptum -ī, n strma višina, prepadna globočina, prepad: sorbet in abruptum fluctus V., per scopulosa et abrupta Plin., montium abrupta Plin. iun.; pren. prepad, brezno, pot pogube: Galbae amicitiā in abruptum tractus T., per abruptā T. po skrajnih nevarnostih.

abseilen: sich abseilen spustiti/spuščati se z vrvjo, po vrvi; figurativ sich abseilen popihati jo, pobrati se

absinthium (apsinthium) -iī, n (gr. ἀψίνϑιον) pelin: Pl., Ca., Varr., Col., Plin., Cels.; pl.: cāna O. (po barvi), tristia O. ali taetra Lucr. (po okusu); pren. grenkoba, gorjupina (naspr. mel): Q. — Soobl. absinthius -iī, m: Varr. ap. Non.

Absprache, die, (-, -en) dogovor; nach Absprache po dogovoru; in Absprache mit po dogovoru z

absūmō -ere -sūmpsī (-sūmsī) -sūmptum

I.

1. docela porabiti (porabljati), (po)trošiti (naspr. parĕ,re): lumina (oculos) in fletūs Cat., duodecim milia in congiarium militum absumpta sunt Cu., absumptae in Teucros vires V., viribus absumptis O., purpura, quae teritur (se obnosi), quae absumitur L. se oguli, ungula in ungues absumitur O. preide v ...; occ. použi(va)ti, zauži(va)ti: vina H., mālis ambesas mensas ali membra V. z zobmi raztrgati, absumptis frugum alimentis L., humorem solis radii absumunt Plin., popijejo; pren.: satietatem amoris abs. Ter. naužiti se ljubezni (dosita).

2. pren.
a) (po)tratiti, zapraviti (zapravljati), pognati: rebus maternis atque paternis fortiter absumptis H., pecuniam libidine aut aleā abs. Sen. ph.
b) (čas) (po)tratiti, (po)trošiti, prebiti, preživeti (preživljati): absumo decipioque diem O., dies aliquot ibi frustra abs. L., tempus dicendo Ci. ali consultando L., quattuor horas dicendo L., diem segni navigatione L., biduum morando Cu., dies cunctatione absumitur T.

— II.

1. (po)grabiti, uničiti (uničevati), v pass. tudi = (iz)giniti: incendium domos absumpsit L., penates ignis absumpsit Sen. ph., curā absumitur Ter., corpus clade horribili absumptum extabuit Cl. (prevajajoč Sofoklov verz), Carthaginem flammis absumi sinere L. pustiti, da Kartagina zgori, lacrimis absumitur omnis O. ves gine od solz, classe vi tempestatis prope absumptā Suet., bis anno absumi umbras, absumpta hac observatione (znak) Plin.

2. pren. pokonč(ev)ati, ugonobiti (ugonabljati), uničiti (uničevati), (od)vzeti, jemati, (o boleznih, smrti) pograbiti, ugrabiti (ugrabljati), pob(i)rati: me absumite ferro ali animam quocumque leto V., plus hostium fuga quam proelium absumpsit, plures fames quam ferrum absumpsit, multos pestilentia absumpsit L., nisi mors eum absumpsisset L., alii alio leto absumpti L., sin absumpta salus V. (od)vzeta, izginula; vzrok smrti v abl.: multi mortales ferro ignique absumpti sunt L. mnoge ... je vzel ogenj in meč, absumi gurgitibus L. (sloveni act. z glag. požreti!), absumi morbo S., T. ali fame, pestilentiā, veneno L. ali febrium vi Amm. poginiti (poginjati), umreti (umirati) za čim, ali act.: bolezen, lakota ... pobere (pomori) koga; abs.: iamiam absumor Acc. fr., avunculus nuper absumptus erat L. je umrl, od tod: absumptus est Pl. izgubljen je, po njem je, tako tudi: absumpti sumus Pl.

Absyrtus¹ -ī, m (Ἄψυρτος) Absirt, brat Medeje, ki ga je, bežeč pred očetom Ajetom (Aeetes), usmrtila in po kosih zmetala v morje, da bi zadržala zasledovalce: O., Hyg.

abuelo moški spol ded, stari oče; gospodar, šef

abuelo paterno stari oče po očetovi strani
¡toma que ni abuelo! (fam) to je pa posrečeno!
abuelos pl stari starši; pradedje, predniki

abūtor -ūtī -ūsus sum

I.

1. docela porabiti (porabljati), potrošiti; star. in pesn. z acc.: Ter., Ca., aurum, argentum, tantam rem patriam Pl., suam vim Lucr., prim.: quippe, quas (divitias) honeste habere licebat, abuti per turpitudinem properabant S.; navadno z abl.: omni tempore Ci.

2. pren. dodobra porabiti (porabljati) kaj, okoristiti (okoriščati) se s čim, izkoristiti (izkoriščati) kaj: hac libertate ille abusus est Ci. se je poslužil, vestro consessu ... pro summa solitudine abuti Cl. čislati, kakor bi ne bilo nikogar tod, sagacitate canum ad utilitatem nostram abutimur Ci., abuti hostium errore L., libero mendacio L. lagati na vsa usta, brezobzirno, suo iure Plin. iun.

— II. zlorabiti, v slabo obrniti (obračati); star. z acc.: sapientiam tuam Pl.; navadno z abl.: patientiā nostrā Ci., legibus ad quaestum Ci., militum sanguine C. po nepotrebnem kri ... preli(va)ti, insolenter et immodice indulgentiā populi Rom. L., immodicā libertate Cu.; s predik. abl.: scorto sorore nostrā Vulg.; occ. (ret. in gram.) v nepravem pomenu rabiti: Q., Suet., abutimur verbis propinquis (soznačnice) Ci.

Opomba: Obl. s pass. pomenom: ab rege abutamur Varr. ap. Prisc., abuti Val. Max., abusa (sunt) Pl., abusis locis Hortensius ap. Prisc., abutendus Suet.

Abȳdus -ī, f (Ἄβῡδος) Abid,

1. mesto na azijski obali Helesponta nasproti Sesta, sloveče po ostrižiščih in po junaški obrambi proti mak. kralju Filipu II., prizorišče mita o Heri in Leandru: Corn., L., O., Mel., Val. Fl. — Soobl. Abȳdum -ī, n: V., Plin. — Od tod adj. Abȳdēnus 3 (Ἀβυδηνός) abidski, iz Abida: aquae( = Hellespontus) O., urbs ( = Abydus) O.; subst. Abȳdēnus -ī, m Abidec (= Leander): O.; pl. Abȳdēnī -ōrum, m Abidci, preb. Abida: L.

2. mesto v zgornjem Egiptu: Plin., Amm.

Abzug, der, (-s, Abzüge) odhod, umik; (Rauchabzug) odvod, odvajanje; von Gasen: odvajanje, odvajalnik; in der Küche: napa; von Spesen usw.: odbitek, nach Abzug po odbitku; (Kopie) odtis, kopija; an Feuerwaffen: petelin, sprožilo; Textilien: snemanje, snetje; eines Fadens: odvijanje

ac, conj. (po sinkopi nam. atc iz atque), gl. atque.

acabado dokončan, dovršen; (zdravje) pokvarjen, onemogel, slab, brez moči

producto acabado končni izdelek
acabado de pintar sveže po-, pre-barvan

Acadēmus -ī, m (gr. Ἀκάδημος) Akadem, gr. heroj, ki mu je bil posvečen gaj z gimnazijem nedaleč od Aten. Tam so učili Platon in platoniki; od tod: inter silvas Academi quaerere verum H. = ukvarjati se s platonsko filozofijo. Po tem heroju se je imenoval omenjeni gimnazij Acadēmīa (pri poznejših pesn. Acadēmĭa) -ae, f (Ἀκαδήμεια) Akademija: Ci., L.; met. = akademska filozofska šola (stari in novi platoniki): Academia vetus et nova Ci.; pren. Akademija = Ciceronova vila na morski obali blizu Puteolov: Plin., tudi gimnazij na Ciceronovem podeželskem posestvu v Tuskulu: Ci. — Od tod adj. Acadēmicus 3 (Ἀκαδημικός) akademski: philosophi Academici Ci. ali Academici philosophi Gell. akademiki, pristaši akademske (platonske) filozofije, Academicae sectae philosophus Lact.; subst. Acadēmicī -ōrum, m (= philosophi Academici) akademiki: Varr. fr., Ci., Sen. ph.; Acadēmica -ōrum, n (tudi Academici quattuor libri) akademika, akademske knjige, delo o stari in novi akademiji, ki ga je napisal Cicero na svojem posestvu pri Puteolih: Ci.

accarezzare v. tr. (pres. accarezzo)

1. božati, gladiti, ljubkovati:
accarezzare le spalle a qcn. iron. potipati koga po hrbtu, pretepsti, nabunkati

2. ljubeče gledati, božati s pogledom:
accarezzare con gli occhi una cosa ljubeče nekaj gledati

3. gojiti:
accarezzare un proposito gojiti namero

4. pren. laskati:
accarezzare la vanità di qcn. laskati nečimrnosti koga

accēnseō (adcēnseō) -ēre (-) -cēnsum prište(va)ti, pridružiti (pridruževati): his accensi cornicines L., accenseor illi O. Od tod subst. pt. pf. accēnsus -ī, m

1. navadno pl. accēnsī -ōrum, m prideljenci, lahko oblečena krdela, ki niso spadala k sami legiji, in so se prištevala v peti Servijev lastninski razred; razdeljeni pod 15 praporov so hodili na vojsko neoboroženi in so kot dodatni bataljon stali za triarijci, ter po potrebi stopali v bojno vrsto, oboroženi z orožjem padlih vojakov: Ci., L. Iz njihovih vrst so (vsaj pozneje) jemali vojaške sle (ordonance), ker pravi vojak ni smel opravljati postranskih služb: Non., Veg. Od tod

2. accēnsus -ī, m = ordonanc = uradni, sodni sluga, birič (kake javne oblasti v Rimu in provincah): Varr., L., Suet., qui tum accensus C., Neroni fuit Ci., istius (Verris) libertus et accensus Timarchides Ci.