Franja

Barbosthenēs -is, m (Βαρβοσϑένης) Barbosten, gora na Peloponezu vzhodno od Šparte: L.

Barca (Barcās) -ae, m (semit. = blisk, gr. Βάρκας) Barka(s), praoče kartažanskih Barkovcev, izmed katerih so poseb. znani Hamilkar, Hanibal in njegov mlajši brat Hasdrubal. Barca kot priimek Hamilkarja: N. Od tod adj. Barcaeus 3 Barkov: iuvenis (= Hannibal) Sil.; Barcīnus 3 barkovski, Barkove rodovine: familia, factio L.; pesn.: clades Barca Sid. bitka ob Metavru, v kateri je bil premagan in ubit Barkovec Hasdrubal; subst. Barcīnī -ōrum, m Barkovci, Barkovi potomci, barkovska rodovina: L.

Barcē -ēs, f (Βάρκη) Barka,

I. Sihejeva dojilja: V.

— II. s soobl. Barca -ae, f

1. mesto v Kirenajki jugovzhodno od Kirene s pristaniščem, ki se je najprej imen. Ptolemais, po propadu mesta pa Barce: Plin. Od tod preb. mestne okolice Barcaeī -ōrum, m (Βαρκαῖοι) Barčani, sloviti konjerejci, a tudi prosluli roparji: V.

2. medijsko mesto: Iust.

3. mesto ob Indu: Iust.

Barcinō -ōnis, f Barcinon, laletansko mesto v tarakonski Hispaniji (zdaj Barcelona): Mel., Aus. Od tod adj. Barcinōnēnsis -e barcinonski: Aus.

Bardaeī -ōrum, m Bardejci, ilirsko ljudstvo (pri Ci. ep. in Plin. se imenujejo Vardaei Vardejci). Od tod adj. Bardaicus 3 bardejski = ilirski: Bardaicus calceus Iuv. nekak vojaški škorenj iz klobučevine, obuvalo rim. centurionov (šalj. = centurio); subst. Bardaicus -ī, m = Bardaicus calceus Mart. (IV, 4, 5, kjer drugi pišejo vardaicus).

bārdus 3 (iz *bāridus od nekega adj. bārus, sor. z bārō¹) slaboumen, počasne pameti, zabit, top, topoglav, tudi neumno predrzen: Pl., Pers., Tert. idr., (Zopyrus) stupidum esse Socratem dixit et bardum Ci.

Bargyliae -ārum, f (L.) ali Bargylia -ōrum, n (Plin.) (τὰ Βαργύλια) Bargilije, obmorsko mesto v Kariji. Od tod subst. Bargylētae -ārum, m Bargilijec, preb. Bargilij: Ci. ep.; adj. Bargyliēticus 3 bargilski: sinus L.

baročen pridevnik
1. (o umetnostnem obdobju) ▸ barokkOd neke stare baročne cerkve, ki jo je porušil potres, je ostal le zvonik. ▸ A földrengés által elpusztított régi barokk templomból csak a harangtorony maradt meg.
Gotska zasnova cerkve sega v 15. stoletje, zvonik in oltarji pa so baročni. ▸ A templom gótikus kialakítása a 15. századra nyúlik vissza, míg a harangtorony és az oltárok barokk stílusban épültek.
Povezane iztočnice: baročna trobenta

2. (obilen; bujen) ▸ barokkos, barokkČe imate malce bolj baročno postavo, ne skrivajte svojega telesa v ohlapni črnini. ▸ Ha kicsit barokkosabb testalkatú, ne rejtse alakját fekete lebernyeg alá.Onidve pa zares nimata nobenih oblin, niti kančka grama nimata preveč. Jaz sem videti kot baročna ženska! ▸ Ezeknek semmi domborulatuk sincs, egy gramm súlyfelesleg nincs rajtuk. Én barokk testalkatú nő vagyok!

3. lahko izraža negativen odnos (o veliki bogatosti ali količini) ▸ barokkos
Njen avtor je skrivnostni kapitan Charles Johnson, knjiga pa ima baročni naslov "Splošna zgodovina ropov in umorov najbolj znanih piratov, pa tudi njihova politika, disciplina in vodstvo". ▸ A titokzatos Charles Johnson kapitány a szerzője, és a következő barokkos címet viseli: „A leghírhedtebb kalózok rablásainak és gyilkosságainak története, valamint politikájuk, rendtartásuk és irányításuk”.

barre [bar] féminin drog; palica; zapah; krmilo, veslo; navpična ali poševna črta (s peresom ali svinčnikom); močno butanje valov; pluriel otroška igra med dvema ognjema; marine sipina

barre fixe telovadni drog
barre de chocolat rebro čokolade
barres parallèles bradlja
barre d'or palica zlata
barre du gouvernail drog, vzvod pri krmilu
barre du tribunal ograjen prostor na sodišču (za pričo itd), sodišče
assommer à coups de barre pobiti z udarci z drogom
avoir le coup de barre biti kot ubit, biti izčrpan
être à la barre biti pri krmilu
c'est de l'or en barre to je zlata vredno, to je varna naložba (denarja)
être raide comme une barre de fer (figuré) togo se držati svojih načel
(commerce) paraître à la barre nastopiti pred sodiščem
avoir barre(s) sur quelqu'un biti na boljšem od koga
tenir la barre (figuré) imeti krmilo trdno v rokah
donner un coup de barre spremeniti smer, orientacijo
traduire, mander à la barre pozvati pred sodišče

bárva color m (f) ; (snov) colorante m , pintura f ; (za blago, lase) tinta f ; (pri kartah) palo m

akvarelna (anilinska, oljnata, pastelna, tempera, vodna barva) color de acuarela (de anilina, al óleo ali barniz, a pastel, al temple, de aguada)
slep za barve acromatóptico, daltoniano
slepota za barve acromatopsia f
spekralne barve colores espectrales
spremeniti barvo cambiar de color
spreminjal je barve (od razburjenja itd.) un color se le iba y otro se le venía
videti vse v rožnati barvi verlo todo de color de rosa

bas¹ [bɑ] adverbe nizko, globoko; tiho

en bas spodaj
d'en bas od spodaj
en bas de ob, na vznožju
ici-bas tu doli, na Zemlji
par en bas navzdol (k)
là-bas tam doli
plus bas bolj spodaj, niže, kasneje (v knjigi)
chapeau bas! klobuk dol!
bas les mains, bas les pattes! (familier) roke, prste proč! nehajte z grožnjami!
à bas la tyrannie! dol s tiranijo!
chanter trop bas prenizko peti
couler bas potopiti (se)
être à bas ležati na tleh, figuré pasti v vodo (npr. načrt)
ce malade est bien bas s tem bolnikom je zelo slabó, ta bolnik ne bo dolgo
mettre bas odložiti; figuré (vstran) odriniti; položiti (les armes orožje); priznati poraz; povreči (o živali), skotiti
mettre chapeau bas odkriti se, figuré priznati komu nadmoč
mettre pavillon bas spustiti zastavo, figuré vdati se
mettre, jeter à bas vreči na tla, po-, zrušiti, uničiti
mettre quelqu'un plus bas que terre ponižati, omalovaževati koga z obrekovanjem
parler tout bas čisto tiho govoriti, šepetati
tomber bas nizko pasti; (termometer) pasti pod ničlo
tomber en bas de l'échelle, de son cheval pasti z lestve, s konja
traiter les gens de haut en bas zviška ravnati z ljudmi
l'avion vole bas letalo leti nizko
regarder quelqu'un de bas en haut pogledati koga od nog do glave, s pogledom koga meriti

bas² [bɑ] masculin spodnji del; vznožje; figuré nizkotnost; (dolga) nogavica

bas de l'eau oseka
bas de dame ženska nogavica
bas court, demi- bas kratka nogavica, dokolenka
bas de laine volnena nogavica, figuré prihranki
bas sans couture brezšivna nogavica
une paire de bas par nogavic
bas (de) nylon najlonka
bas de casse (typographie) male črke
de bas en haut od spodaj navzgor; kvišku
au bas de ob, na vznožju
au bas de la page na spodnjem delu, na koncu strani
du (ali de) haut en bas od zgoraj navzdol, figuré zviška
aller de bas en haut iti od spodaj navzgor
aller comme un bas de soie (figuré) prilegati se, biti kot ulit
mettre (enfiler), enlever (ôter, retirer) ses bas obleči, sleči nogavice
remailler, repriser des bas pobrati zanke pri nogavicah, zakrpati nogavice
une maille de mon bas a filé zanka se mi je spustila na nogavici

basaner [bazane] verbe transitif porjaviti, ožgati

se basaner ogoreti (od sonca)
le soleil basane la peau sonce porjavi kožo

basilicus 3, adv. -ē (izpos. βασιλικός) kraljévi, kraljevski = oblasten: edictiones, facinora Pl.; = prekrasen, sijajen: victus Pl., vitis Col., Plin. neka vrsta trte pri Dirahijcih, exornatus basilice, basilice se inferre, basilice agere eleutheria Pl.; šalj. pren.: ut ego interii basilice Pl. kako popolnoma. Od tod subst.

1. basilica -ae, f (βασιλική, sc. οἰκία ali στοά) bazilika, javna razkošna stavba s stebrišči (na rim. forumu ali v drugih mestih), namenjena sodnim sejam, opravljanju trgovskih poslov in raznim zborovanjem: Ci., Ap. Rim. bazilike so bile zgrajene po vzoru atenske sodilnice, ki se je imenovala βασιλική po „arhontu kralju“ (ἄρχων βασιλεύς), ki je predsedoval sodnim sejam. Prvo baziliko v Rimu je zgradil M. Porcij Katon (basilica Porcia) kot cenzor l. 185: L. Pozneje so v Rimu zgradili še več drugih bazilik, npr. basilica Opimia Varr., Iulia, Aemilia, Pauli Plin.; oznaka za kraj, ki se mnogo obiskuje: basilicam habeo, non villam, frequentia Formianorum Ci. ep.

2. basilicus -ī, m (sc. iactus) kraljevski met, najboljši met pri kockanju (talī): Pl.

3. basilicum -ī, n
a) (pre)krasno oblačilo: Pl.
b) v gr. obl. basilicon -ī, n kraljevi oreh, najboljša vrsta orehov: Plin. (= basilica nux Macr.).

basire v. intr. (pres. basisco) omedleti:
basire di fame omedleti od lakote

Bassānia -ae, f Basanija, mesto v mak. Iliriji (zdaj Elbasan): L. Od tod preb. Bassānītae -ārum, m Basanijci: L.

Bassare͡us -eī, voc. -e͡u, m (gr. Βασσαρεύς iz βασσάρα lisica, lisičina) Basarej = v lisičino (lisičjo kožo) oblečen (kakor bakhantke), eno od Bakhovih imen: H. Od tod adj. Bassaricus 3 (Βασσαρικός) basarejski, bakhovski: comae Pr.; subst. Bassaris -idis, f (Βασσαρίς) bakhantka: Pr.

Batāvī -ōrum, m Batavci, kelt. ljudstvo, ki se je s prvotnih bivališč preselilo na otoke v renskem poustju; zato se imenuje pokrajina med Renom in Valo insula Batavorum: C., T. idr.; sg. Batāvus -ī, m Batavec: Mart.; kolekt.: Sil., Iuv. Od tod adj. Batāvus 3 batavski: spuma Mart., aurem habeo Batavam Mart. neomikano uho.

batina samostalnik
1. ponavadi v množini, neformalno (močan udarec) ▸ verés, ütésŠtirinajst dni so stavkali učitelji, demonstrirali in dobili veliko batin od policije. ▸ A tanárok 14 napig sztrájkoltak, tüntettek, és közben a rendőrök sokszor megverték őket.

2. neformalno, grobo (moški spolni ud) ▸ dorong, fütykös
Tipa, ki leze k njej, z eno roko prime za tiča, ki začne iz poltrdega stanja nemudoma vzhajati v čvrsto batino. ▸ Az egyik kezével megragadja a felé kúszó fickó farkát, ami félkemény állapotból azonnal elkezd kőkemény doronggá merevedni.

3. neformalno (kazen; težave) ▸ ütés
Zakaj je batina udarila ravno po knjigah, ki se že itak težko prodajajo, ni vedel nihče. ▸ Hogy az ütés miért éppen az amúgy is nehezen eladható könyveket érte, azt senki sem tudta.

4. (palica) ▸ bot, dorong, husáng
Naivnež, kakršen sem, takrat nisem posumil, da ta prijazni, nasmejani obraz za hrbtom skriva batino. ▸ Amilyen naiv vagyok, akkor még nem sejtettem, hogy ez a barátságos, mosolygós arcú ember egy botot rejteget a háta mögött.

batōsta f

1. udarec; ekst. knjižno prepir

2. pren. hud poraz; nezgoda, neuspeh:
non si è ancora ripreso dalla batosta ni si še opomogel od nezgode