Franja

Ufer, das, (-s, -) breg; obala, obrežje; zu neuen Ufern figurativ k novim ciljem; vom anderen Ufer sein biti naravnan na isti spol, ljubiti drugačnost

uhájati (s'en)fuir, s'échapper, s'évader, déserter

plin uhaja le gaz s'échappe
uhajati k sovražniku passer à l'ennemi

uhájati escapar(se); desertar

plin uhaja hay escape de gas
uhajati k sovražniku pasarse al enemigo

ùhvatiti -īm
I.
1. ujeti: uhvatiti zločinca, pticu u zamku, koga za ruku; mačka uhvati miša; uhvatiti koga na ljepak, koga u laži
2. zalotiti: majka ga je uhvatila medu mangupima
3. prijeti: uhvatiti koga pod ruku, djevojku oko pasa, preko struka; uhvatio me grč; testera, pila je uhvatila
4. zateti: na putu nas je uhvatio mrak; noć me uhvatila nadomak grada
5. odkriti, priti na sled: policija je uhvatila lažni novac
6. prijeti (se): malter neće da uhvati; uhvatilo ga vino
7. pograbiti: uhvatiti koga za kosu, za bradu, za oružje
8. presenetiti, zalotiti: uhvatiti zločinca na djelu, u kradi
9. spreleteti: uhvati me strah, groznica
10. ujeti v pero, opaziti: Nušić ima dar da uhvati smešno oko sebe i da ga naslika
11. vpreči: uhvatiti konje u kola
12. uhvatilo ga vino vino mu je stopilo v glavo; uhvati ga nesvijest omedlel je; uhvatiti račun priti na svoj račun; uhvatiti korijena, korena zakoreniniti se; uhvatiti vjeru s kim dati komu moško besedo; uhvatiti maglu = uhvatiti čistinu pobegniti; uhvatilo ga je sunce prijelo se ga je sonce; uhvatiti put po varoši napotiti se po mestu; uhvatiti pravac stanica napotiti se proti postaji
II. uhvatiti se
1. ujeti se
2. prijeti se: uhvatiti za podršku, za stvarne dokaze
3. oprijeti se: uhvatiti se nekog posla
4. narediti se: uhvati se led na vodi, vrhnje, kajmak na mlijeku; uhvatio se mrak
5. uhvatiti se kome za skut zgrabiti se komu za krilo; uhvatiti se za trbuh od smijeha; uhvatiti se kome srca prirasti komu k srcu; uhvatilo ga u krstima prijelo ga je v križu, začelo ga je trgati v križu; uhvatiti se u koštac s kim spoprijeti se s kom; uhvatiti se u kolo vstopiti se v kolo; uhvatilo se sunce mrknilo je sonce

ukána ruse; trick; cunning; guile

vojna ukána stratagem, ruse de guerre
izvesti ukáno to carry out a stratagem, to perpetrate a trick, pogovorno to pull a fast one
zateči se k ukáni to resort to a ruse
poln ukán guileful

uléči se (uléžem se) | ulégati se (-am se) perf., imperf.

1. distendersi; coricarsi:
uleči se na bok, hrbet, trebuh distendersi sul fianco, sul dorso, sul ventre

2. (leči) posarsi, depositarsi:
gošča se je ulegla na dno la feccia si è posata sul fondo

3. abbassarsi, posarsi:
sneg se je ulegel toliko, da je primeren za smuko la neve si è abbassata tanto da poterci sciare bene

4. adattarsi; quadrare; stare bene:
čevlji se uležejo po nogi le scarpe si adattano al piede
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. starost se je ulegla nanj è invecchiato
evf. uleči se k večnemu počitku morire, spirare
pren. uleči se komu v srce guadagnarsi l'affetto di qcn.

Ulixēs -is (pesn. gen. Ulixëī (k nom. Ulixe͡us: H.), skrč. Ulixĕi O. in Ulixī (V., Ap.), acc. -em, pa tudi -ēn (H., O., Pr., Val. Max.)), m (po etr. Uluxe ali sicilskem Οὐλίξης ali ajol. Ὀλύξευς tvorjena lat. obl. za Ὀδυσσεύς) Ulíks(es) (= Odisêj), Laertov sin, Itačan: Ci., V., O., Pr., Hyg., Vitr. idr., cursus duplicis per mare Ulixeī H., Octavius Mamilius Tusculanus, ab Ulixe deāque Circā oriundus L. potomec Uliksa in boginje Kirke (= sin Mamilije, hčere ustanovitelja Tuskula, Telegona, ki ga je imel Uliks s Kirko); apel.: meus Ulixes Pl. moj modri svetovalec. — Od tod adj. Ulixeus 3 Ulíksov: peregrinatio Ap., cerae Sid.

umbra -ae, f (iz *unqs-ra, sor. z lit. ùnks-nā senca) senca

1. tema, temota, temina, temnost, mrak, mračina, mračnost: noctis V., Aurora polo dimoverat umbram V., ibant sub nocte per umbram V., ad umbram (do noči) lucis ab ortu H.; pogosto pl.: imas Erebi descendit ad umbras V. v najgloblje sence, v najgloblje temine, ab umbris infernis ad lumina surgere vitae V. iz podzemeljske sence (teme) k dnevni svetlobi, Tartara, tristes umbrae V. Tartarjeve (Tartarove) žalostne sence (temine); pesn.: celeres umbrae V. oblaki, sagitta transilit umbras V. mračne oblake, quem … immolans ingenti umbrā tegit V. s trdo smrtno temoto; pren.: (sc. Latinus) caecis se condidit umbris V. se je umaknil v skrito samoto, ut primum discussae umbrae (tesnoba, bridkost, žalost) et lux reddita menti V.

2. senca, ténja, zasenčje, senčnina: Pl., Plin., Plin. iun., Sen. tr., Cels., Fl. idr., arboris Ci., arbor umbram fecit V., maiores cadunt altis de montibus umbrae V., luna incidens in umbram terrae Ci., in umbrā V. = sub umbrā H. v senci; preg.: umbras timere Ci. ep. = brez potrebe se bati; podobno: ipse meas solus, quod nil est, aemulor umbras Pr. (o ljubosumnem ljubitelju); occ. senca = temnejše barve, odtenek, (o)senčenje, starejše otenjava
a) v slikarstvu: Plin., quam multa vident pictores in umbris Ci.
b) v tkanini (tkanju), vezenini (vezenju): tenues umbrae parvi discriminis O.
c) v stavbarstvu: umbras mechanicā ratione consumit Amm. (o piramidah).

3. metaf.
a) senca = podoba, videz, predstava, utvara, sled: Varr. ap. Non., Sen. ph., Lact., gloriae Ci., libertatis Lucan., mendax pietatis umbra O., iuris umbrā et imaginibus utimur Ci., honoris T.; occ. pretveza, izgovor: Cl., sub umbrā foederis aequi servitutem pati L.
b) obramba, varstvo, zaščita, zaslomba, ščit, pribežališče, zatočišče: sub umbrā auxilii vestri L., sub umbrā Romanae amicitiae latere Ci.
c) prosti čas, brezdelje, brezdelica, mir, pokoj, spokoj: qui non in umbrā neque in artibus versatus est Ci., Veneris cessamus in umbrā O., cedat stilus gladio, umbra soli Ci. mir boju, studia in umbrā (= v učni sobi, v študijski sobi) educata T.
d) stalni spremljevalec, stalna spremljevalka: luxuriae Ci. (o plesu), gloria virtutem tamquam umbra sequitur Ci.; tako se tudi imenuje nepovabljen gost (gr. σκιά), zajedavec (zajedalec), ki kot senca spremlja povabljenega gosta: cum Servilio Vibidius, quos Maecenas adduxerat umbras H., locus est et pluribus umbris H.

4. meton.
a) senca = kar dela senco, senčn(at)e stvari, obsena, npr. α) senčnato drevje, listnato vejevje: inducite (sadite) fontibus umbras V., ingentem sustinet umbram V. vejo, ki daje senco, ruris opaci umbras falce premes V. prebujno rastoče listje (dreves na ozarah); tudi senčen (senčnat) prostor: vacuā tonsoris in umbrā H. v senčni brivnici, Pompeiā spatiare sub umbrā O. po Pompejevem hodišču (galeriji, stebrišču), umbra rhetorica Iuv. retorska šola; pl. umbrae P. F. = senčnice. β) (strelni) tul(ec), tok za puščice: Stat. γ) γα) brada, mah, puh = prva („mlečna“) brada: Cl., Stat. γβ) lasje: Petr.
b) = gr. εἴδωλον, φάσμα senca, senčna (prazna) podoba, senčna (prazna) postava (pojava, oblika), senčna slika, tenja, privid: umbram equitis Romani et imaginem videtis Ci., effigies, immo umbrae hominum, fame enecti L., dea tenuem sine viribus umbram in faciem Aeneae ornat V. zračno slepilo, megleni privid, vanae ex hostibus umbrae V. strašila, izhajajoča od sovražnikov, zastrašujoči pogledi na sovražnike, strašni prizori sovražnikov, verae umbrae V. resnico naznanjajoče sanjske podobe (prikazni); occ. senca, tenja, senčna podoba, duša, duh umrlih (pokojnikov, rajnikov): tricorpor V., Pauli Sil., ipsius umbra Creūsae visa mihi V., petam voltūs umbra curvis unguibus H. kot pošast; v pl.: Tib., Plin. idr., umbrae silentes V. sence rajnikov, umbrarum dominus ali rex (= Pluto) O., umbris exagitari Suet. od duhov, pošasti; pl. o duhu enega umrlega (ene pokojnice): cum species et umbrae insontis interempti filii agitarent L., umbrae paternae V., omnia Deiphobo solvisti et funeris umbris V., matris agitabitur umbris O.; pl. meton. = podzemlje: fratri comes ire per umbras V., ire (fugere) sub umbras V. iti pod črno zemljo = umreti.
c) riba lipan (Salmo thymallus Linn.), imenovana tudi sciaena: Varr., O., Col., Aus.

umik (vojaško) retraite ženski spol , repli moški spol ; (vrste) renfoncement moški spol , retrait moški spol

nastopiti umik battre en retraite
trobiti k umiku sonner la retraite

umík umíkanje withdrawal, withdrawing; (vojske) retreat

v umík, umíkanjeu na celi črti in full retreat
trobiti k umík, umíkanjeu to sound the retreat

umík voj retirada f

nastopiti umik emprender la retirada
trobiti k umiku tocar a retirada

um-quam in un-quam, adv. (un, um je acc. sg. n. k deblu adv. ubi; quam spada k pron. quis) kdaj, sploh kdaj. Enako kot quisquam se večinoma uporablja v nikalnih stavkih, sl. = nikdar, nikoli: Pl., Ter., Enn. ap. Non., Pr. idr., nemo umquam te placavit inimicus Ci., ita sum afflictus ut nemo u. Ci. kakor nikdar nihče, nullum u. mihi tantum dolorem inuretis Ci., neque quaeri u. iussisset Ci., non umquam V. nikoli, quantus non u. antea L., raro unquam Q. redkokdaj, ecquis u. reus sic accusatus est? Ci.; v kondicionalnih stavkih = kdaj: Pl., Ter. idr., si u. in dicendo fuimus aliquid Ci. ep.; pleonast.: si quando unquam … meminerint L.; redkeje se uporablja v trdilnih stavkih: Pl., Plin., Q. idr., reliquis praestet omnibus, qui u. orationes attigerunt Ci., tyrannus quam qui u. saevissimus L.

ūncia -ae, f (nam. *oin(i)cia (k ūnus) > *oincia > *ōncia > *ŏncia > ūncia)

1. únča, úncija, dvanajstin(k)a, dvanajsti del asa in sploh vsake dvanajstdelne celote
a) pri dediščini dvanajstin(k)a, dvanajsti del: Caesar ex unciā, sed Lepta ex triente (sc. heres) Ci. ep., ex unciā heres erat patris sui Galla Sen. rh.
b) kot novec = únča, úncija, dvanajstina asa: Varr. idr.
c) dvanajstina dolga: non erit uncia tota Mart.
d) kot obrestna mera = 1/12 odstotka na mesec, torej 1 odstotek na leto: Dig., Cels.
e) kot površinska mera = dvanajstina orala: Col.
f) kot dolžinska mera = dvanajstina čevlja = 1 palec: Plin., Front.
g) kot utež = únča, úncija = 27,3 grama: Pl., Plin., Mart., Suet.

2. metaf. majhna količina, malenkost, kanček, betvica, malce, malček: piscium Pl., eboris Iuv., nulla de nostro nobis uncia venit apro Mart.

ūnctitō -āre (frequ. k ungere) maziliti, mazati: Gell., Serv., nam istae † veteres, quae se unguentis unctitant, interpoles, vetulae edentulae, quae vitia corporis fuco occulunt Pl., mulieres nostrae capillum cinere unctitabant, ut rutilus esset Ca. ap. Serv.

unterliegen^* (besiegt werden) doživeti poraz; (betroffen sein von) biti podvržen (čemu); der Schweigepflicht unterliegen biti zavezan k molku; keinem Zweifel unterliegen ne biti dvomljiv; der Steuer unterliegen biti obdavčljiv; einem Gesetz unterliegen (to) ureja zakon

unterschlüpfen zateči se (in v, bei k)

upor¹ moški spol (-a …) der Aufstand (zapornikov Gefangenenaufstand, kmečki Bauernaufstand), die Revolte, (upiranje) die Auflehnung; posadke ladje, čete: die Meuterei
klicati/pozivati k uporu zum Aufstand rufen

upòr rebelión f , sedición f , insurrección f ; amotinamiento m ; sublevación f ; revuelta f ; fiz resistencia f

kmečki upor sublevación f de los campesinos
(na)ščuvati k uporu excitar a la rebelión
zadušiti (zanetiti) upor reprimir (fomentar) una rebelión

upward [ʌ́pwəd] pridevnik (upwardly prislov)
usmerjen ali obrnjen navzgor, v višino; dvigajoč se (tendenca); proti vodi, po vodi navzgor

an upward glance kvišku usmerjen pogled
an upward movement gibanje navzgor, dvig(anje) (tečajev)
the market has an upward tendency tržišče ima tendenco k dvigu

urge² [ə:dž] prehodni glagol
nagnati, naganjati, tirati; tiščati, pritiskati; siliti, nagovarjati, rotiti, urgirati; spodbosti; iznesti, predložiti (against proti)
(npr. argumente), predočiti, navesti (kot vzrok); posebno naglasiti, poudariti; priporočiti, opomniti; pospešiti (tempo, delo)
neprehodni glagol
siliti, rotiti, trdovratno vztrajati (on pri)

to urge a horse forward priganjati konja
to urge the abolition of slavery z vso silo se zavzemati za odpravo sužnosti
to urge necessity of immediate action poudarjati potrebo takojšnje akcije
to urge one's way utreti si pot
I urged him to aceept the offer silil sem ga, naj sprejme ponudbo
I urged him not to undertake the business rotil sem ga, naj se ne loti tega posla
he urged his inexperience izgovarjal se je s svojo neizkušenostjo
he urged his men on priganjal je svoje može naprej
his officers urged an immediate retreat njegovi častniki so svetovali takojšen umik
the officer urged the need for haste častnik je izrecno (krepko) opominjal k naglici