Franja

odvetnik samostalnik
1. (pravni zastopnik) ▸ ügyvédTako odvetnik kot priča sta pazila, da se nista oddaljila od naučenega scenarija. ▸ Az ügyvéd és a tanú is odafigyelt arra, hogy ne térjen el a betanult forgatókönyvtől.

2. (kdor koga brani ali zagovarja) ▸ szószóló
Ne rabim nikogar, ki bi igral mojega odvetnika. ▸ Nincs szükségem senkire, hogy eljátssza a szószólómat.
Donald je največji odvetnik žensk. ▸ Donald a nők legnagyobb szószólója.

3. nekdaj (fevdalni zastopnik) ▸ prókátor
Škofije in samostani so pogosto razglasili določene fevdalce za svoje odvetnike, pooblaščence v svetnih zadevah. ▸ Az egyházmegyék és a kolostorok gyakran hűbérurakat neveztek ki prókátoraiknak, akik meghatalmazottjaik voltak a világi ügyekben.

odvréči abandonner; (re)jeter, repousser, balancer, lancer, larguer; mettre au rebut (ali familiarno au rancart) , se défaire, se débarrasser de quelque chose

odvreči balast jeter (ali lâcher) du lest
odvreči bombo jeter (ali lancer) une bombe
odvreči staro obleko (re)jeter (ali familiarno balancer) ses vieux habits, se débarrasser de ses vieux habits
vojaki so odvrgli orožje les soldats abandonnérent leurs armes
letala so odvrgla bombe les avions larguérent les bombes

odvréči (-vržem) perf. ➞ metati

1. buttare (via); scartare:
odvreči ogorek buttar via la cicca
odvreči neuporabne stroje scartare i macchinari inservibili

2. gettare, lanciare:
padalce so odvrgli za sovražnikovimi linijami i paracadutisti furono lanciati dietro le linee nemiche

3. (izgubiti) perdere:
jelen odvrže rogovje il cervo perde le corna
rak odvrže oklep il gambero si spoglia
pren. ni še odvrgel stare kože è ancora sempre lo stesso, non è cambiato per nulla

odvzéti to take off (ali away); to dispossess; (konfiscirati, zapleniti) to confiscate, to seize

odvzéti komu kaj to deprive, to divest someone of something
odvzeli so mu vse premoženje he was dispossessed of all his property
odvzéti vlago to dehumidify

odžágati trancher (ali couper) à la scie, scier

(figurativno) odžagati koga éliminer quelqu'un, destituer, révoquer, relever de fonctions, familiarno limoger, débarquer quelqu'un
direktorja so odžagali le directeur a été destitué (ali révoqué, relevé de ses fonctions)

odžvížgati cesser (ali s'arrêter) de siffler; s'en aller (ali se retirer) en sifflant; siffler; répondre par un sifflement

čakali so, kdaj bo odžvižgal ils attendaient qu'il cesse (ali s'arrête) de siffler
vzel je kolo in odžvižgal proti mestu il prit son vélo et s'en alla vers la ville en sifflant
krogla je odžvižgala tik mimo njegove glave la balle siffla tout prés de sa tête
sodnik je odžvižgal konec polčasa l'arbitre siffla la fin de la mi-temps

Oebalus -ī, m (Οἴβαλος) Ójbal, Tindarejev oče, Helenin ded, kralj v Sparti: Hyg. — Od tod

1. patron. Oebalidēs -ae, m Ojbalíd, Ojbalov sin ali potomec: Val. Fl. (o Poluksu), puer O. = Hyacintus, Oebalidae O. = Castor et Pollux; Oebalis -idis, f Ojbálida = Ojbalova vnukinja: nympha O. = Helena; ker so Sabinci baje izhajali iz Sparte, tudi = Sabínka, sabínska: matres O.

2. adj. Oebalius 3
a) Ójbalov, ójbalski, špártski (spártski), špartánski (spartánski): vulnus O. rana Ojbalida Hiakinta, paelex (= Helena) O., arx (= Tarentum) V.
b) sabínski: Titus (Tatius) O.; subst. Oebalia -ae, f (sc. civitas, Οἰβαλία sc. πόλις) Ojbálija = Tarent, ki so ga osvojili Spartanci pod Falantom: Cl.

Oedipūs -podis, m (gr. Οἰδίπους; včasih obl. po 2. deklinaciji: gen. -pī, acc. -pum, abl. -po; najboljše obl. so: gen. -podis, dat. -podī, acc. -pum, abl. -pode) Ojdíp, kralj v Tebah, Lajev in Jokastin sin; rešil je Sfingino uganko, usmrtil nevede svojega očeta in se nevede oženil s svojo materjo ter imel z njo Eteokla, Polinejka, Ismeno in Antigono: Varr., O., Ci., N., Mart., Sen. tr., Suet. idr.; preg.: Davus sum, non Oedipus Ter. nisem Ojdip (ki bi mogel rešiti vse uganke), Oedipo opus coniectore est Pl.; tudi naslov Sofoklove tragedije (Oedipus Colōnēus): Ci., Val. Max.; naslov neke Cezarjeve tragedije: Suet. — Od tod

1. Oedipodēs -ae, m (Οἰδιπόδης) = Oedipus: Mart., Sen. tr. (z abl. Oedipodā), Stat., Cl.; patron. Oedipodīonidēs -ae, m Ojdipodiónid = Ojdipov sin Polinejk: Stat., Oedipodionidae fratres = Eteokles in Polinejk: Stat., Aus.

2. adj. (z dvema priponama) Oedipodīonius 3 ojdípovski, Ojdípov: Thebae O., Lucan., ales (o Sfingi) Stat.

ofenzíva offensive ženski spol , attaque ženski spol

preiti v ofenzivo passer à l'offensive
v ofenzivi so sodelovale razne enote diverses unités participèrent (ali prirent part) à l'offensive

of-fendō -ere -fendī -fēnsum (ob in *fendere; prim. de-fendō)

I. intr.

1. trčiti (trkati), zade(va)ti ob kaj: dens offendit solido (dat.) H. zadeva ob kaj trdega, grize v trdo, qui in tantis tenebris nihil offendat Ci.

2. metaf.
a) z zadetjem ob kaj (u)trpeti (imeti) škodo, poškodovati se (v vojni), biti poražen, doživeti (doživljati) nezgodo, ponesrečiti se: Ph., naves in redeundo offenderunt C., in quibus (sc. aquis) offendit naufraga puppis O., quoties culpā ducis … in exercitu esset offensum C. je kaj spodletelo, viri fortes in periculo offendunt Ci., Atilius offendit primo accessu ad Africam L. je imel nesrečo, apud iudices offendisti Ci. = bil si obsojen, tako tudi: cum multi viri fortes offenderint Ci.
b) zade(va)ti ob kaj (npr. ob kak zakon), (pre)kršiti kaj, (pregrešiti se) grešiti, zakriviti kaj, narediti (delati) napako, (z)motiti se, ne(je)voljo vzbuditi (vzbujati): L., in eo … offenderat, quod … N., in quo ipsi offendissent Ci., cum intellegeret se apud ipsam plebem offendisse de aerario Ci. ep.
c) spotakniti (spotikati) se ob koga, kaj, razhuditi (hudovati) se nad kom (čim), nezadovoljen biti s kom (čim), imeti komu kaj (po)očitati: Gell., si Caesarem probatis, in me offenditis C., si in me aliquid offendistis, cur non in meo capite luitur? C.; pass. brezos.: in eis offenditur Ci.
d) pohujšljiv, spotikljiv, neprimeren, nespodoben, nevšečen biti, v oči bosti, v oči biti, pozornost vzbuditi (vzbujati): Q., cum consulare nomen offenderet L., ne quid ipse offendam Ci. —

II. trans.

1. trčiti s čim ob kaj, udariti (se), zadeti (se) s čim ob (v) kaj, z zadetjem ob kaj poškodovati se, poškodovati si kak telesni del: Auct. b. Hisp., Col., Plin., Mart., Lucr. idr., pedem offendere Val. Max. ali pedem suum ad lapidem o. Vulg. udariti z nogo (ob kamen), pes offensus O. noga, s katero se je kdo udaril, o. aliquem pede Pl. zadeti koga z nogo, o. caput ad fornicem Q. udariti z glavo ob obok, capite graviter offenso L. s hudo poškodbo glave, offenso sento praebuit sonum L. ob katerega je zadel, o. lapidem Ap. ob kamen, latus Ci. poškodovati si stran (telesa), vocis offensa imago V. odbiti jek, odmev; potem sploh kak telesni del ali telo težiti, trapiti, mučiti, trpinčiti, nadlegovati, nadležen (v nadlego) mu biti: colorum claritas aciem oculorum offendit Plin., polypodion offendit stomachum Plin., corpus offensum est Cels. je oslabelo, bolno.

2. metaf.
a) zade(va)ti, naleteti (naletavati) na koga, nameriti na koga (kaj), sreč(ev)ati, naj(deva)ti koga (kaj): cum aliquem offensum forte fortunā videret N. na katerega se je bil nameril; z dvojnim acc.: Pl., omnes imparatos N., templum nondum perfectum offenderant Ci.; z adv. določilom: cum ad villam venisset et omnia aliter offendisset ac iusserat Ci.
b) žaliti, razžaliti, užaliti, prizade(va)ti, omrazíti (omráziti): O., Iust., Sen. ph., sermones … tuam existimationem … non offendunt Ci. ep., Pompeium non offendit N., ita vixit, ut offenderet sciens neminem Ci., honestius putabat offendere quam odisse T., eos splendor offendit Ci., id, quod offendit Etruscos L., o. animum alicuius Ci., offendit ea res Etruriae populorum animos non maiore odio regni quam ipsius regis L. to je razžalilo narode Etrurije, ker so sovražili kralja samega prav tako kot kraljestvo; toda offendere animum in aliquo Ci. zameriti komu; med. offendi = za zlo vzeti (jemati), zameriti (zamerjati) kaj, čemeriti se, postati (biti) čemeren, vzne(je)voljiti se nad čim: non ego paucis offendar maculis H., offendi fidis medicis H.; z ACI: ut non offendar surripi (sc. ista munera) Ph., offendebatur (ni trpel) componi aliquid de se Suet. — Od tod adj. pt. pf. offēnsus 3

1. razžaljen, užaljen, nevoljen, (vz)nejevoljen, razkačen, razsrjen: O., propter eas res fuerant tibi offensi Ci., offensā in eum militum voluntate N. vojaki so kazali svoj srd nad njim, offensus crudelitate Iust., nullis tamen offensior (po nekaterih izdajah infensior) quam vernaculis Suet.

2. spotikljiv, neprimeren, nespodoben, zoprn, mrzek: forma semel offensa H., o. argumentum Ci., civibus (dat.) suspectus tam graviter atque offensus Ci., populo nos offensi invisique fuimus Ci.; subst. offēnsum -ī, n spotika, pregrešek, prekršek, napaka: offensum est, quod eorum, qui audiunt, voluntatem laedit Ci.

of-ficiō -ere -fēcī -fectum (ob in facere)

1. na(s)proti stopiti (stopati) komu, na(s)proti se postaviti (postavljati), na pot stopiti (stopati), pot zastaviti (zastavljati), pot zapreti (zapirati) komu, postaviti (postavljati) se po robu, upreti (upirati) se, zadel(ov)ati, zazid(av)ati, zastaviti (zastavljati) kaj: Varr., V., Lucr. idr., offecerat (sc. Alexander) apricanti (sc. Diogeni) Ci. je stal napoti, je bil v napoto, o. itineri hostium S., cum alii in angustiis ipsi sibi officerent S. so bili drug drugemu v napoto, umbra terrae soli officiens Ci. na pot stopajoča, o. auspiciis Ci. ali omnium prospectu (= prospectui) Auct. b. Afr. napoti (v napoto) biti, o. luminibus alicuius Ci., Icti. zazidati (zastreti) komu svetlobo; z acc.: o. adversariorum iter Auct. b. Afr.; pren.: mentis tuae quasi luminibus officit altitudo fortunae meae Ci. jemlje vid tvojim duševnim očem.

2. metaf. biti v napoto, prizade(va)ti, (o)krniti, škoditi (škodovati), (pre)kršiti, (pri)kratiti komu kaj, zmanjš(ev)ati, ovreti (ovirati), zavreti (zavirati), ugonobiti (ugonabljati): libertati, nomini L., eius gloria iam imperatoris famae officiebat L. je s svojim bliščem zatemnjevala, o. commodis alicuius S., officiunt frugibus herbae (plevel) V., lactucae officiunt claritati oculorum Plin., ei pecuniae vita Sex. Roscii obstare atque officere videtur Ci., offecti corporis sensūs Lucr.; v besedni igri: simulatio officio meis commodis officis et obstas Ci.; alicui non officere s quominus: Plin. iun.

3. narediti kaj čez kaj, prevleči, prekriti kaj s čim: proprio colori novum P. F.

officium -iī, n (iz *opi-ficium; opus in facere, prim. opifex) „storitev dela“

1. pravilno (pravo) ravnanje ali dejanje: Corn., adulescentis officio collaudato H., officia itineris C. potrebna opravila na poti, nullā re tam laetari soleo quam meorum officiorum conscientiā Ci.; occ.
a) usluga, prijaznost, ljubeznivost: Fulviae officium suum praestitit N. je podpiral, officia exprobrare Ci., alicui officium negare non posse Suet., debere alicui mutua officia Plin. iun.; o „zadnji uslugi“: supremis in matrem officiis defuit T. ni izkazal zadnje (pogrebne) časti; prim.: officium triste O., exsequiarum officium implere Iust.; v obscenem pomenu = spolno občevanje, spolni odnos: Pr., Petr., Sen. rh., puerile Pl., ter Libas officio continuata meo est O. postregel sem ji s trikratnim občevanjem.
b) izkazovanje časti, počastitev, čast: (sc. urbani) praetoris officium Plin. iun., Amm. spremstvo pretorja, običajno ob nastopu njegove službe, officii causā aliquem prosequi L., frequentiam atque officium alicui praestare Hirt., urbana officia alicui praestare N., Balbus in Ci. ep., officium facere H., quae causa officii? nubit amicus Iuv., celebrare officium nuptiarum Suet. biti na svatovščini, officio togae virilis interfui Plin. iun. udeležil sem se svečanosti, ko so nekoga prvič odeli z moško togo.

2. meton.
a) ustrežljivost, uslužnost, postrežljivost: observantiam officio, non timori neque spei tribuere N., verbum plenum officii Ci. ustrežljiva, vir singulari in rem publicam o. Ci. nadvse zaslužen za državo, homo summo officio praeditus Ci. zelo ustrežljiv mož.
b) služba, (služben, uraden) posel, (službeno, uradno) opravilo: Q., Sen. ph., Aur., ad id officium nemo admittitur N., legati officia inter se partiuntur C., privati officii mandata C. naročila v zasebnih zadevah, maritimo officio Bibulus praepositus est C. v službi na morju, v mornarici, officio distringi Plin. iun., o. admissionis Suet. služba prijavljanja za uradni sprejem (avdienco), quidam ex officio admissionis Suet. eden iz službe prijavljanja za uradni sprejem (avdienco), komornik; meton. služabniki, (mali) uradniki: officiorum omnium milites Lact., cum officio et comitate angelorum Tert.; tudi sodni uradniki, uradno osebje: Icti.
c) dolžnost, naloga, obveza, obveznost, zaveza: Pl., Pac. ap. Ci., Q., Suet. idr., o. facere Ter. ali praestare (alicui) C., Ci., O. ali servare, explere, exsequi Ci. ali implere Plin. iun., Lact. ali officio fungi Ci. svojo dolžnost storiti, izpolniti (izpolnjevati), izvršiti (izvrševati), officio suo deesse Ci. ali ab officio discedere Ci. ali cessare (in) officio L. ali officium suum deserere Ci. svoje dolžnosti ne izpolniti (izpolnjevati), izneveriti se svoji dolžnosti, vnemar pustiti (puščati) svojo dolžnost, officio satisfacere Ci., officio cogi ad accusandum Ci.; o živalih: canes funguntur officio (nalogo) luporum Corn.; occ. (o podvrženih) pokorščina, poslušnost, ubogljivost: in officio esse C., Remos in officio continere C., in officio manere N. zvest ostati, insulas ad officium redire coëgit N., officio assuefactus C.
d) čut za dolžnost, zvesto izvrševanje dolžnosti, ravnanje po dolžnosti: utrum apud eos pudor atque officium an timor valeret C., homo plenus officii Ci., o. imperatoris C., quae vita (sc. rustica) … cum officio coniuncta est Ci. uči človeka zvesto izvrševati svoje dolžnosti.

oft (öfter, öftest) često, pogosto, dostikrat, večkrat; oft genug kaj pogosto, največkrat; so oft kolikorkrat; wie oft? kolikokrat?, kako pogosto?; noch oft še dostikrat, še marsikdaj

often [ɔ:fn] prislov
često, pogosto

as often as not, ever so often zelo pogosto
more often than not večinoma

ognjén (-a -o) adj.

1. di fuoco; knjiž. igneo:
ognjene iskre scintille di fuoco

2. fiammante, color fiamma, acceso

3. pren. focoso, ardente, infuriato, impulsivo:
prisluhniti ognjenim besedam ascoltare un discorso infuocato

4. pren. veemente, forte; pren.
ognjena krogla il sole
ognjeni jeziki so švigali kvišku la fiamma guizzava alta
pren. ognjeni petelin (na strehi) incendio, fuoco
bot. ognjeni trn agazzino (Pyracantha)

ogoléti se dégarnir, se dépouiller de, être défeuillé, être dépouillé de ses feuilles, perdre ses feuilles; se défeuiller; se dénuder, devenir nu

ogolelo drevje arbres dégarnis (ali sans feuilles)
ogolel gozd bois moški spol (ali forêt ženski spol) défeuillé(e), sans feuilles
ogolele površine so znova pogozdili les surfaces dénudées ont été reboisées

ogoljufáti

ogoljufáti koga to deceive someone
ogoljufáti koga za kaj to cheat (ali to trick) someone (out) of something
ogoljufáti za kaj to defraud of something
ogoljufali so ga za vse premoženje he was cheated of all he possessed
njega je lahko ogoljufáti he's easy meat (ali pogovorno a mug, sucker)

ogovárjati, ogovoríti interpeller, aborder quelqu'un, parler à quelqu'un, s'adresser à, adresser la parole à ; (prostitutka) racoler

ogovarjati mimoidočega interpeller un passant
ogovarjati koga z imenom appeler quelqu'un par son prénom
ogovarjati koga na ulici aborder quelqu'un dans la rue, adresser la parole à quelqu'un dans la rue
neznanec ga je ogovoril il fut abordé (ali accosté) par un inconnu
tujci so nas ogovarjali v različnih jezikih les étrangers nous adressaient la parole en différentes langues

ograditev samostalnik
1. (zamejitev z ograjo) ▸ bekerítés, elkerítésPostavili smo šotor, pripravili štartna mesta in poskrbeli za varnost z ograditvijo prostora za gledalce. ▸ Felállítottuk a sátrat, előkészítettük a rajthelyeket és a nézőtér elkerítésével gondoskodtunk a biztonságról.
Najpreprostejša in glede na izvedbo tudi najcenejša rešitev ograditve posesti so še vedno ograje in plotovi. ▸ A birtok elkerítésének legegyszerűbb és kivitelezését tekintve legolcsóbb módja még mindig a kerítés és a palánk.

2. (o odnosu med ljudmi) ▸ elhatárolódásV človeškem svetu nam čustvena ograditev od dogajanja omogoči čustveno preživetje. ▸ Az emberek világában a történésektől való elhatárolódás lehetővé teszi számunkra az érzelmi túlélést.
Ograditev od čustvovanj in skrbi, ki jih v nas sproža zunanji svet, nam bo pomagalo sprejeti pravilne odločitve in pogledati na probleme v novi luči. ▸ A külső világ kiváltotta érzelmektől és a gondoktól való elhatárolódás segít helyes döntéseket hozni és új megvilágításban látni a problémákat.

ogréti (se) chauffer, (r)échauffer (tudi figurativno)

ogreti se se réchauffer (tudi figurativno), devenir chaud; figurativno s'enthousiasmer pour quelque chose, s'intéresser vivement à, porter une vive attention à, avoir un vif intérêt pour, prendre feu pour
ogreti vodo do sto stopinj chauffer l'eau à cent degrés
ogreti si roke ob ognju se (ré)chauffer les mains prés du feu
čaj nas je ogrel le thé nous a réchauffés
ogreti se za šport s'enthousiasmer pour le (ali s'intéresser vivement au) sport
čakali so, da se zunaj zrak ogreje ils attendirent que l'air à l'extérieur devînt chaud
sonce ogreje zemljo le soleil échauffe la terre
stroj se je preveč ogrel la machine s'est surchauffée
preveč ogrevan lokal, vagon un local, un wagon surchauffé
ogreti se s hojo se réchauffer en marchant
ogret krožnik une assiette réchauffée