Franja

προσ-ποιέω 1. act. pri-, dodam, pri-dobim koga komu, spravim na njegovo stran τινί τινα. 2. med. a) dam si narediti, naredim si kaj ξύλινον πόδα; b) pridobim si koga φίλους; dobivam, prisvojim si, lastim si, pripisujem si kaj; c) spravim pod svojo oblast, podvržem si kaj; d) hlinim se, delam se, trdim o sebi (da kaj vem, da sem kaj, da sem zmagal εἰδέναι, εἶναι, νικᾶν); μή z inf.: delam se nevednega, preziram; z inf. fut: obetam.

προσ-πταίω 1. zadenem, udarim se ob kaj πρός τι, razbijem si koleno τὸ γόνυ. 2. pren. a) vzbudim nejevoljo, zamerim se komu, razžalim koga; b) trpim škodo, imam nesrečo v čem, sem pobit, poražen ναυμαχίῃ, μεγάλως.

προστατεύω, -έω 1. a) sem na čelu, načelujem, sem predstojnik, nadzorujem, vodim, vladam, zapovedujem, ὁ προστατεύων nadzornik, predstojnik, upravitelj; b) s ὅπως: uravnam stvar tako, da; skrbim za to, da. 2. poet. (o času): bližam se, ὁ προστατῶν χρόνος bodoči čas.

προσ-τίθημι [gl. τίθημι, aor. cj. ion. προσθέω, adi. verb. προσθετέον] I. act. 1. pristavljam; polagam, postavljam na, pred kaj λίθον, pri-, zaslanjam, zapiram θύρας, naslanjam, pristavljam κλίμακας. 2. pren. a) nalagam τί τινι, ζημίαν, naročam; pripisujem αἰτίαν, prištevam, vcepim komu kaj, navadim koga na kaj τινὶ τὸ δύνασθαι; delam silo, prisilim koga ἀνάγκην; povzročujem, napravljam; b) do-, pristavljam, podeljujem; pomnožujem, (po)večam, dodajam, primaknem πῆχυν, izročam πόλιν, dajem komu za ženo γυναῖκα, pridružujem se komu ἐμαυτόν; vrhu tega še storim kaj καὶ τοῦτο. II. med. 1. pridružujem se komu, pristopam h komu, držim s kom; privoljujem, pritrjujem, odobravam γνώμῃ. 2. pri-, dodam iz svojega, ψῆφον glasujem za, ugodim komu, ustrezam mu, hvaležen sem χάριν, μῆνιν kuham jezo, πόλεμον začenjam vojsko, napadem z vojsko. 3. pri-, dodevam si kaj, prisvojim, nakopavam si κακόν, pridobivam zase (sebi), ἰσχύν povečam (pomnožim) si moč, τινὰ πολέμιον τοῖς ἄλλοις napravljam si še koga za sovražnika, δάμαρτα jemljem za ženo, πέλας χώρας spremljam v svojo bližino.

προστροπή, ἡ (προσ-τρέπω) obračanje na koga, ponižna prošnja, molitev; θεᾶς προστροπὴν ἔχω obračam se s prošnjo (molitvijo) do boginje, sem svečenica boginje.

προσ-φέρω [gl. φέρω, aor. pass. ion. προσηνείχθην] 1. act. a) prinašam, donašam, dajem, podajam, ponujam (jedi), darujem (daritev) NT, žrtvujem (bogovom), λατρείαν služim NT, τί τινι, πρός τινα; χεῖράς τινι sežem z rokami po kom, delam silo, ἀνάγκην, βίαν τινί delam komu silo, silim koga; b) prinašam, polagam kaj pred koga, pokažem, τινί τι, λόγον ali λόγους τινί (πρός τινα) začnem pogovor s kom, predlagam komu kaj, razgovarjam se s kom, λόγους pri-, nagovarjam koga; c) dajem, izkazujem, podeljujem kaj, plačujem τινί τι; d) pridevam, dodajem, pomnožujem, πόλεμόν τινι začnem s kom vojsko; naročam, nalagam πρήγματα; e) donašam, nosim (o dohodkih). 2. med. in pass. a) primikam se, (pri)bližam se, prijadram, pristanem k bregu (o ladji) τινί, πρός τι; b) pridružim se komu, sem na potu proti komu; c) sovražno: pridrevim na koga, napadam, nadlegujem koga τινί, πρός τινα; d) ravnam s kom, obnašam se, kažem se komu τινί NT, κακῶς, τολμηρότερον, ὧδε; πρός λόγον odgovorim; e) približam se komu, sličen sem komu τινί, ἔς τινα; f) uživam, jem kaj σῖτον; g) prinašam svoje, prinašam s seboj τί τινι.

προσ-φθονέω vrhu tega še zavidam, sem nevoščljiv (ljubosumen).

προσ-φιλής 2 (φιλέω) 1. priljubljen, prisrčen, ljub, mil, drag; ugoden, ljubek, prijeten. 2. ljubezniv, prijazen, dobrohoten, naklonjen, vdan, ὥς μ' ἔθεσθε προσφιλῆ (kako naklonjenega ste me naredili =) kako prisrčno vas ljubim; adv. προσφιλῶς ἔχω τινί prijazen sem s kom.

προσ-φύομαι med. intr. [fut. προσφῡ́σομαι, aor. προσέφῡ́ν, pt. προσφῡ́ς, pf. προσπέφῡκα] prirastem, oklenem se koga, čvrsto se držim česa τινί; pf. zvezan sem s kom, zrastem na čem κέρατε κρατί.

προσ-χωρέω [fut. προσχωρήσω in -σομαι] 1. prihajam, približujem se, nasproti prihajam τινί. 2. pren. a) sem sličen, podoben, τινί τι komu v čem; b) pristopam h komu, stopim na njegovo stran, pridružim se komu ἐς ὁμολογίην; c) podvržem se, vdam se τινί, spuščam se v dogovor.

προ-τάσσω, at. -ττω 1. najprej ali spredaj postavim, postavljam na čelo, v prvo vrsto τινά, storim, da stopi kdo naprej kot (za)govornik σφῶν αὐτῶν; pass. sem na prvem mestu, stojim na čelu; τὸ προταχθέν in οἱ προτεταγμένοι prednje čete. 2. poprej odredim, določim χρόνον.

προτερέω (πρότερος) 1. sem spredaj (naprej) na potu ὁδοῦ. 2. poprej pridem, preidem. 3. imam prednost pred kom, imam korist, dobivam kaj prej.

προ-τεύχω ep. [inf. pass. pf. προτετύχθαι] poprej naredim; pf. poprej sem narejen, poprej je izvršeno, prej se je zgodilo.

προ-τῑμάω [fut. προτιμήσομαι s pas. pom.] 1. act. in med. bolj častim, cenim koga τινά τινος, dam prednost komu, odlikujem koga pred kom τινά τινος; imam rajši koga, bolj se oziram (gledam) na kaj; posebno čislam (cenim), zdi se mi kaj vredno truda. 2. pass. sem bolj čaščen ali čislan kot drugi, imam prednost pred kom, imam ugled τινός, πρό τινος in inf.; odlikovan sem s čim.

προ-υπάρχω [impf. προϋπῆρχον] 1. trans. začenjam s čim, prej narejam kaj τινός, τινί, τὰ προὐπηργμένα prej izkazane dobrote. 2. intr. sem prej tukaj (pričujoč, pri rokah).

προ-φαίνω [gl. φαίνω, pf. pass. 3 sg. προπέφανται, aor. pass. pt. προφανείς] I. act. tr. in pass. 1. (po)kažem, storim, da se kaj pokaže, spravljam na svetlo (na dan) τέρατα; σκέλη οὐρανῷ iztegujem, molim noge proti nebu; izrečem, izgovorim. 2. naprej na-, oznanjam, omenjam, razodevam, pomenim φάσμα, obetam, prorokujem τί τινι. II. act. intr. in med. z aor. pass. 1. od daleč sem viden, se po-, prikazujem, svetim, sijem σελήνη; jasno se pokažem, προπέφανται popolnoma svetlo (jasno) je, οὐδὲ προὐφαίνετ' ἰδέσθαι tudi ni bilo svetlo (da bi mogli videti). 2. nastanem, pridem na dan, pojavim se, προὐφάνη κτύπος se je zaslišal.

προφητεύω sem prorok, prorokujem, imam dar prorokovanja, razlagam izreke proročišča.

προ-φυλάσσω, at. -ττω 1. act. stojim na straži pred čim, sem v sprednji straži, stražim pred kom, stražim koga τινά, τινός. 2. med. skušam se ubraniti, česa βέλη, skušam preprečiti, odvrniti λιμόν, τινά, varujem se česa, sem oprezen.

προ-φύομαι [samo aor. προὔφῡν] poet. sem (rojen) pred kom τινός.

προ-χειρίζομαι d. m. 1. a) vzamem v roko, izberem, izvolim si τινὰ ὑπηρέτην NT; b) (na)prej določim, odredim, sklenem. 2. pripravljam komu kaj, oskrbujem, opremljam koga s čim. 3. pf. pass. poprej sem določen NT, sem naznanjen (pripravljen), sem pri rokah.