Franja

προσ-επεῖπον vrhu tega sem še rekel.

προσ-έχω, προσ-ίσχω [pt. aor. προσ- (σ) χών] I. act. 1. držim nasproti komu, obračam, vodim kam, proč peljem, dovedem kam; a) ναῦν vodim ladjo h kakemu kraju, približam se, jadram, priplovem (dospem) z ladjo kam τί τινι, πρός τι, ἔς τι, τήνδε γῆν; b) τὸν νοῦν τινι, τὴν γνώμην: obračam pozornost na kaj, sem pozoren, pazljiv na kaj, pazim na kaj, brigam se, ukvarjam se s čim, skrbim za kaj, mislim na kaj, ἐμαυτῷ premišljam pri sebi; c) τινί zaupam komu, vdan sem komu, poslušam koga NT, spoštujem, cenim, ubijam se s čim, imam opraviti s kom NT; d) pazim, varujem se ἐμαυτῷ ἀπό τινος NT. 2. razen tega še imam. II. med. in pass. 1. držim se koga, drži se me kaj τινί. 2. obtežen, podvržen, okužen sem ἄγει.

προσ-ήκω 1. a) (zraven) sem prišel, došel, dospel; b) raztezam se, mejim, segam do česa τινί, ἐπί, πρός τι. 2. pren. a) moja dolžnost je, mene se tiče, mene zadeva πρός τινα, pripada mi kaj, ὁ προσήκων kdor ima pravico do česa, ὁ μάλιστα προσήκων φιλίᾳ ki ima največjo pravico do prijateljstva, τοῦτο αὐτονομίᾳ προσήκει to se dá združiti z neodvisnostjo; b) impers. α.) προσήκει μοί τινος imam zvezo s čim, deležen sem česa, imam s čim kaj opraviti, imam pravico do česa, tiče se me kaj, τοῦτω τῆς Βοιωτίας οὐδὲν προσήκει nima nič opraviti z B.; β.) z inf., dat. c. inf., acc. c. inf. spodobi se, primerno je, pristoja, sme se ἀγαθοῖς ὑμῖν προσήκει εἶναι; γ.) pt. προσήκων: (ὡς) προσήκον ker se je spodobilo, ὡς οὐ προσήκον brez vzroka.

προσ-ίημι [gl. ἵημι; aor. 1 med. προσηκάμην] 1. act. pripuščam τινὰ πρός τι. 2. med. a) dovolim dostop k sebi, pripuščam εἰς ὁμιλίαν, εἰς ταυτὸν ἡμῖν pripustim med nas (k našemu posetu, v našo družbo), dovolim, da vstopi, sprejmem koga; jemljem, zauživam φάρμακον; b) prenašam, trpim, dopuščam, dovoljujem, odobravam τὰ κεκηρυγμένα, sprejemam ξεινικά, νόμαια; οὐ προσίεμαι ne odobravam, nočem σῖτον, ne pripuščam, ničesar nočem vedeti o čem, ἧτταν dam se premagati, τοῦτο οὐ προσίεμαι tega ne verujem; c) ugajam, dopadam, všeč sem οὐδὲν προσίετό μιν.

προσ-καρτερέω 1. nadalje vztrajam, τινί pri čem. 2. a) stanoviten sem v čem, držim se česa (koga), zvesto komu služim NT; b) stanovitno se bavim s čim NT.

πρόσ-κειμαι [ion. προσ-κέομαι, impf. 3 pl. προσεκέατο] 1. a) zraven ali spredaj ležim, stojim, sem poleg česa, ὁ προσκείμενος ἵππος levi pripreženi konj pri četverovpregi; pritrjen sem na čem οὔατα; stanujem s kom, dana sem komu za ženo; b) blizu sem, združen sem s kom, χάρις prihaja zraven, κακῷ obtežen sem, podvržen sem, ἐχθρὰ θανόντι προσκείσει (= ἔσει) sovražnica boš umrlemu, ἀβουλία πρόσκειται κακόν je zlo; c) zabredem v ἄγραις, χρηστῷ dospem do sreče, imam srečo. 2. a) vdan sem čemu οἴνῳ, naklonjen sem komu τινί, pridružim se komu, soglašam s kom λόγῳ, marljivo se bavim (ukvarjam) s čim, ναυσί lotim se plovbe; b) stiskam, napadam, preganjam τινί, τὸ προσκείμενον sovražna vojska; c) pritiskam na koga s prošnjo, mučim (nadlegujem) s prošnjami, sem zmerom nad kom. 3. kot pf. pass. od προστίθημι dodan, dodeljen sem komu, naložen sem, dolžnost je, grem komu, pristojam, spodobim se τινί τι προσκέεται.

προσ-κολλάω 1. act. prilepim. 2. pass. prilepljen sem, trdno se držim koga, zvesto sem vdan komu τινί, πρός τινα NT.

προσ-κρούω 1. udarim, zadenem na kaj τινί. 2. pren. a) pohujšujem, (raz)žalim τινί; b) nejevoljen sem, jezim se; c) imam nesrečo (v podjetju).

προσ-κυρέω [fut. προσκύρσω, aor. προσέκυρσα] pridem, dospem kam; ὅσ' ἐγὼ προσέκυρσ' ἤδη kar sem že izkusil, kar me je že zadelo.

προσ-νέμω 1. act. in pass. pri-, dodelim, posvetim, darujem, ἐμαυτόν posvetim se čemu; pass. prideljen sem komu, pridružim se komu. 2. med. izkazujem (dajem) komu kaj χάριν τινί.

προσ-οφείλω [fut. προσοφειλήσω, aor. -ωφείλησα] προσ-οφλισκάνω [fut. προσφλήσω, aor. προσῶφλον, inf. προσοφλεῖν] 1. povrhu še dolgujem, sem še dolžen, moram kaj plačati, προσοφειλόμενος zaostal, neplačan, neporavnan. 2. zraven se še zadolžim, povrhu si še nakopljem αἰσχύνην.

προσ-ποιέω 1. act. pri-, dodam, pri-dobim koga komu, spravim na njegovo stran τινί τινα. 2. med. a) dam si narediti, naredim si kaj ξύλινον πόδα; b) pridobim si koga φίλους; dobivam, prisvojim si, lastim si, pripisujem si kaj; c) spravim pod svojo oblast, podvržem si kaj; d) hlinim se, delam se, trdim o sebi (da kaj vem, da sem kaj, da sem zmagal εἰδέναι, εἶναι, νικᾶν); μή z inf.: delam se nevednega, preziram; z inf. fut: obetam.

προσ-πταίω 1. zadenem, udarim se ob kaj πρός τι, razbijem si koleno τὸ γόνυ. 2. pren. a) vzbudim nejevoljo, zamerim se komu, razžalim koga; b) trpim škodo, imam nesrečo v čem, sem pobit, poražen ναυμαχίῃ, μεγάλως.

προστατεύω, -έω 1. a) sem na čelu, načelujem, sem predstojnik, nadzorujem, vodim, vladam, zapovedujem, ὁ προστατεύων nadzornik, predstojnik, upravitelj; b) s ὅπως: uravnam stvar tako, da; skrbim za to, da. 2. poet. (o času): bližam se, ὁ προστατῶν χρόνος bodoči čas.

προσ-τίθημι [gl. τίθημι, aor. cj. ion. προσθέω, adi. verb. προσθετέον] I. act. 1. pristavljam; polagam, postavljam na, pred kaj λίθον, pri-, zaslanjam, zapiram θύρας, naslanjam, pristavljam κλίμακας. 2. pren. a) nalagam τί τινι, ζημίαν, naročam; pripisujem αἰτίαν, prištevam, vcepim komu kaj, navadim koga na kaj τινὶ τὸ δύνασθαι; delam silo, prisilim koga ἀνάγκην; povzročujem, napravljam; b) do-, pristavljam, podeljujem; pomnožujem, (po)večam, dodajam, primaknem πῆχυν, izročam πόλιν, dajem komu za ženo γυναῖκα, pridružujem se komu ἐμαυτόν; vrhu tega še storim kaj καὶ τοῦτο. II. med. 1. pridružujem se komu, pristopam h komu, držim s kom; privoljujem, pritrjujem, odobravam γνώμῃ. 2. pri-, dodam iz svojega, ψῆφον glasujem za, ugodim komu, ustrezam mu, hvaležen sem χάριν, μῆνιν kuham jezo, πόλεμον začenjam vojsko, napadem z vojsko. 3. pri-, dodevam si kaj, prisvojim, nakopavam si κακόν, pridobivam zase (sebi), ἰσχύν povečam (pomnožim) si moč, τινὰ πολέμιον τοῖς ἄλλοις napravljam si še koga za sovražnika, δάμαρτα jemljem za ženo, πέλας χώρας spremljam v svojo bližino.

προστροπή, ἡ (προσ-τρέπω) obračanje na koga, ponižna prošnja, molitev; θεᾶς προστροπὴν ἔχω obračam se s prošnjo (molitvijo) do boginje, sem svečenica boginje.

προσ-φέρω [gl. φέρω, aor. pass. ion. προσηνείχθην] 1. act. a) prinašam, donašam, dajem, podajam, ponujam (jedi), darujem (daritev) NT, žrtvujem (bogovom), λατρείαν služim NT, τί τινι, πρός τινα; χεῖράς τινι sežem z rokami po kom, delam silo, ἀνάγκην, βίαν τινί delam komu silo, silim koga; b) prinašam, polagam kaj pred koga, pokažem, τινί τι, λόγον ali λόγους τινί (πρός τινα) začnem pogovor s kom, predlagam komu kaj, razgovarjam se s kom, λόγους pri-, nagovarjam koga; c) dajem, izkazujem, podeljujem kaj, plačujem τινί τι; d) pridevam, dodajem, pomnožujem, πόλεμόν τινι začnem s kom vojsko; naročam, nalagam πρήγματα; e) donašam, nosim (o dohodkih). 2. med. in pass. a) primikam se, (pri)bližam se, prijadram, pristanem k bregu (o ladji) τινί, πρός τι; b) pridružim se komu, sem na potu proti komu; c) sovražno: pridrevim na koga, napadam, nadlegujem koga τινί, πρός τινα; d) ravnam s kom, obnašam se, kažem se komu τινί NT, κακῶς, τολμηρότερον, ὧδε; πρός λόγον odgovorim; e) približam se komu, sličen sem komu τινί, ἔς τινα; f) uživam, jem kaj σῖτον; g) prinašam svoje, prinašam s seboj τί τινι.

προσ-φθονέω vrhu tega še zavidam, sem nevoščljiv (ljubosumen).

προσ-φιλής 2 (φιλέω) 1. priljubljen, prisrčen, ljub, mil, drag; ugoden, ljubek, prijeten. 2. ljubezniv, prijazen, dobrohoten, naklonjen, vdan, ὥς μ' ἔθεσθε προσφιλῆ (kako naklonjenega ste me naredili =) kako prisrčno vas ljubim; adv. προσφιλῶς ἔχω τινί prijazen sem s kom.

προσ-φύομαι med. intr. [fut. προσφῡ́σομαι, aor. προσέφῡ́ν, pt. προσφῡ́ς, pf. προσπέφῡκα] prirastem, oklenem se koga, čvrsto se držim česa τινί; pf. zvezan sem s kom, zrastem na čem κέρατε κρατί.