Franja

Ēlis (dor. Ālis: Pl.) -idis, acc. -idem, -in, -im, abl. Eli Ci. ep., Elide O., Plin., f (Ἦλις, dor. Ἆλις) Elida (Alida), najzahodnejša pokrajina Peloponeza z istoimenskim glavnim mestom: Pl., Ci., N., V., L., O., Plin. Od tod adj.

1. Ēlēus (Ēlīus, pri Pl. Ālēus) 3 (Ἡλεῖος) elidski, iz Elide: Ci. idr.; subst. Ēlēī (Ēlīī) -ōrum, m Elijci, elidski prebivalci: L. idr.

2. ēlēis -idis, f elidska: humus V.

3. Ēlias -adis, f elidska: equa V. (na olimpijskih igrah tekmujoča).

4. Ēlidēnsis (Ālidēnsis) -e, elidski (alidski), po rodu iz Elide (Alide): Phaedo Elidensis Gell., captivus Alidensis Pl.

ellychnium -iī, n (gr. ἐλλύχνιον) stenj pri svetilkah: Vitr., Plin., Stat.

ēmancipātiō -ōnis, f (ēmancipāre)

1. iur. = s trikratno mancipacijo (mancipatio) in manumisijo (manumissio) objavljeni formalni odpust sina izpod očetovske oblasti: Q., Iust., Icti.

2. formalna predaja kake stvari iz posesti koga
a) emancipatio (fundorum) formalni odstop zemljišč „per aes et libram“ (ob navideznem nakupu) vpričo petih prič: Plin. iun.
b) emancipatio familiae navidezni prenos lastnine na koga tretjega pri zapuščanju „per aes et libram“: Gell.

émanciper [-pe] verbe transitif emancipirati, osvoboditi (kake odvisnosti); proglasiti za polnoletnega; napraviti državljansko enakopravnega

s'émanciper osamosvojiti se; preveč svobode si (pri)lastiti; figuré skakati iz ojnic

Ēmathia -ae, f (Ἠμαϑία) Ematija, staro ime za mak. deželo: V., Plin., Iust., pozneje ime mak. pokrajine ob Peli: L. (XLIV, 44), pa tudi pokrajine Peonije (Paeonia): L (XV, 3), in pesn. severne Tesalije: V. (Georg. I, 492). Od tod adj.

1. Ēmathius 3 =
a) makedonski: dux (= Aleksander Veliki) O., campi O., tecta (= Alexandriae) Lucan., manes Stat.
b) tesalski, poseb. farzalski: vertex (= gora Pelion) V., caedes O., ali clades Lucan. (= pri Farzalu v Tesaliji), acies, arva, litus Lucan.
c) trakijski: ventus Luc. fr.

2. Ēmathis -idis, f (Ἠμαϑίς) =
a) makedonska; kot subst. Ēmathidēs -um, f Pierijke, hčere mak. kralja Piera (Pieros): O.
b) tesalska: tellus Lucan. subst. Ēmathis -idis, f Tesalija: Lucan.

embolus -ī, n (gr. ἔμβολος) bat (pri strojih): Vitr.

ēmolumentum, mlajše ēmolimentum, -ī, n (ēmolere, torej = kar pri mletvi odpade žita) mlevski dobiček; le pren.

1. dobiček, korist: Vell., Plin., Iuv., Suet., tibi sit emolumentum honoris Pl., emolumenta et detrimenta Ci., ad maleficium nemo conatur sine emolumento accedere Ci., boni nullo emolumento impelluntur in fraudem Ci., victoria nobilium emolumento debet esse rei publicae Ci. naj bo koristna, naj koristi državi, emolumenta pacis T. blagosti; redkeje o osebah: ut sociis emolumentum esset (transfuga) L.

2. konkr. stavba, zgradba: Cod. Th.

émouvoir* [emuvwar] verbe transitif ganiti; vznemiriti; vieilli premakniti, premikati

s'émouvoir razburiti se, vznemiriti se, postati nemiren; biti pretresen
sans s'émouvoir čisto mirno, hladnokrvno
émouvoir la bile à quelqu'un razkačiti koga
émouvoir quelqu'un de compassion zbuditi sočutje pri kom
la mer s'émeut morje je nemirno

emplastrum -ī, n (gr. ἔμπλαστρον)

1. medic. obliž: Ca., Cels., Plin.; pren.: Lab. ap. Gell.

2. obveza, ki se pri „emplastraciji“ (gl. emplastrātiō) dene čez cepič: Col., Plin.

employ² [implɔ́i] samostalnik
uporaba; zaposlitev, služba

in employ zaposlen
out of employ brezposeln
in the employ of zaposlen pri

emponēma -atis, n (gr. ἐμπόνημα) izboljšava pri kakem zemljišču: Icti.

emptor -ōris, m (emere) kupec: Pl., Iuv., cum idem expediet emptori et venditori Ci., bonorum emptores Ci., si emptorem invenerit S., emptor fundi, domūs H., emptor hians H., quem emptorem familiae pecuniaeque in testamento Augusti fuisse volgo notatum est Suet., da je bil kupec na videz pri in oporoki „per aes et libram“.

en¹ [ɑ̃] préposition v, na; do; iz

en 1900 leta 1900
en France, Sicile v Franciji, v Francijo, na Siciliji, -jo
en deux jours v dveh dneh, v teku dveh dni
en hiver pozimi
en avril aprila
en ami kot prijatelj
en arrivant ob prihodu
en voiture! vstopite (v vagon)!
de mal en pis vedno slabše, hujše
de temps en temps od časa do časa
en comparaison de v primeri z
docteur masculin en droit doktor prava
montre féminin en or zlata ura
en dépit de kljub
aller de ville en ville iti od mesta do mesta
être en bonne santé biti dobrega zdravja
les enfants sont en classe otroci so v šoli, pri pouku
être en guerre biti v vojni
mettre en colère razjeziti, razkačiti
mettre en doute dvomiti, sumiti
partir en voyage iti na potovanje, odpotovati
vendre en gros prodajati na debelo

ēn,

1. interj. (iz *estne? ali je tako? ali res tako?), le pred vprašalnimi stavki = ali pač? ali?: en umquam adspiciam te? Pl., en ibi quidquam nasci putas posse? Varr., en hoc illud est, quod antea dixi? Ci., en quid ago? V., en erit umquam ille dies? V., en haec promissa fides est? V., en umquam aliquot, mea regna videns, mirabor aristas V., en quid agis? Pers., en umquam liberi militaturi essent L.

2. demonstr. (= gr. ἤν) glej! evo! tu imaš (imate)! z nom.: en illae aedes Pl., en ego Pl. tu sem, en crimen, en causa, cur regem fugitivus accuset Ci., en illa, illa, quam saepe optastis, libertas S., en Priamus V., en vester Ascanius V., en dextra fidesque V., ipse en ille nostris decoratus insignibus … incedit L., en ego vestra parens O., en Varus T.; iron.: en ego victa situ V.; z acc.: en causam, cur lex ferretur Ci., en quattuor aras V.; z ACI: en thalamos ardere iugales Val. Fl.; pred povednim stavkom: en habes virum dignum te S., en, ait, en adsum O., en, ait, en adsum praereptae coniugis ultor O., en quantum Tiberis … ambit Lucan.; z etičnim dat.: en perfecta tibi discordia V.; z odvisnim vprašanjem: en quo fretus sim Ter., en ad quem legatos mittamus Ci., en cur magister eius ex oratore arator factus sit Ci.

3. pri imp. (menda iz *eisne ali greš?) daj! dajte! hajdi! hajdite!: en accipe V., tostos en adspice crines O., adspicite en O., en age Pr., Sil., en incipe, en perage Sen. ph.

encima zgoraj; vrh tega

por encima površno
echarse encima a. nekaj nase vzeti
la guerra está encima vojna je na vidiku
llevar encima na hrbtu nositi; na (pri) sebi imeti
ponerse encima obleči
se me quitó un gran peso de encima težak kamen se mi je odvalil od srca
no les quita los ojos de encima skoz jim je za petami
tener a alg. encima koga na vratu imeti
no tengo dinero encima nimam denarja pri sebi
dar encima povrhu dati, dodati
encima dirás que no es verdad potem boš še rekel, da ni res
encima de nad, na
está por encima de nosotros močnejši je od nas
está por encima de mis fuerzas to presega moje moči
ponerle a alg. el ojo encima opazovati koga
quitarse algunos años de encima napraviti se nekaj let mlajšega

encore [ɑ̃kɔr] adverbe še, še vedno; povrhu, razen tega; zopet; vsaj; vsekakor, pa vendar; interjection že spet!

encore une fois še enkrat
mais encore? (no) in (kaj še)?
non seulement ... mais encore ne samo ... temveč tudi
pas encore še ne
si encore, encore si če vsaj
et encore in vendar, in celó, pa še
encore que četudi, čeprav
je ne suis pas encore prêt nisem še pripravljen
j'ai encore perdu au jeu spet sem izgubil pri igri
réfléchissez encore plus! pomislite še bolj!
si encore j'avais eu le temps! ko bi le bil utegnil!
encore si, si encore il était beau! Mais il est laid! Če bi vsaj bil lep! Pa je grd!
tout ceci est terrible; encore ne sait-on pas tout vse to je strašno; in še ne vemo vsega
trois millions, ce n'est pas cher, encore faut-il les avoir tri milijone ni dragó, pa še te je treba imeti

encroué, e [ɑ̃krue] adjectif

arbre masculin encroué drevo, ki se je pri padcu zapletlo v drugo drevo

end¹ [end] samostalnik
konec, kraj, zaključek; meja; propad, smrt; namen, cilj; izid, uspeh, posledica, korist

East End vzhodni del Londona
at the far end na drugem koncu
to be at one's wits' end ne vedeti, kako in kam
up to the bitter end, to the end of the chapter do samega konca, do smrti
to come to an end končati se
to come to the end of one's tether doseči skrajno mejo, biti na koncu
no end of a fellow sijajen dečko
pogovorno to go off the deep end razburiti, razjeziti se, pobesneti
my hair stood on end lasje so mi stali pokonci
to have s.th. at one's fingers' end dobro vedeti ali znati
to get hold of the wrong end of the stick začeti na napačnem koncu
in the end na koncu, končno
geometrija the end of the line krajišče
no end of neskončno, neizmerno
the end justifies the means namen posvečuje sredstva
to keep one's end up pretolči, prebi(ja)ti se
the latter end starost, smrt
at a loose end brez posebnega opravila
to make both ends meet prebi(ja)ti se z denarjem
to no end zaman
shoemaker's end dreta
to the end that zato, da bi
to what end? čemu?
West End zahodni del Londona
end to end po dolžini, drug za drugim
at your end pri vas, v vašem kraju
to have at one's tongue's end imeti na koncu jezika

enfance [ɑ̃fɑ̃s] féminin detinstvo, otroška doba (leta), otroštvo; otročad, otroci; figuré začetek

dès sa plus tendre enfance že od mladih nog
enfance délinquante mladostni prestopniki
ami masculin d'enfance prijatelj iz mladih let
protection féminin d'enfance varstvo, zaščita otrok
souvenirs masculin pluriel d'enfance spomini iz otroških let
fonds masculin d'aide à l'enfance des Nations Unies fond za pomoč otrokom pri Združenih narodih
être encore dans son enfance biti še v povojih
c'est l'enfance de l'art to je zelo preprosto, to je lahkó narediti
sortir de l'enfance odrasti
tomber en enfance, être en enfance pootročiti se, biti otročji

enfermer [ɑ̃fɛrme] verbe transitif zapreti; obda(ja)ti; figuré vsebovati; sport ovirati

enfermer de murailles obzidati
s'enfermer zapreti se, umakniti se; izolirati se; figuré trdovratno vztrajati (dans pri)
enfermer sous clef zakleniti
il est bon à enfermer (figuré) on je nor
enfermer le loup dans la bergerie (figuré) narediti kozla za vrtnarja