Franja

a prep. ( pred samoglasnikom; ad, s členom; al, allo, alla, ai, agli, alle)

1. (izraža dajalnik)
oggi a me, domani a te danes meni, jutri tebi
affidare alle cure di qcn. zaupati komu v oskrbo

2. (smer)
andare a Milano, alla stazione, a casa iti v Milano, na postajo, domov
venire a un accordo pren. sporazumeti se
avviamento alla filosofia uvod v filozofijo
condannare a morte obsoditi na smrt
alla malora! k vragu!

3. (namen, korist)
destinato a grandi imprese rojen za velika dejanja
utile alla salute zdravju koristen
attitudine alla musica nadarjenost za glasbo
idoneo al servizio militare sposoben za vojaško službo

4. (stanje in oddaljenost)
abita alla periferia stanuje v predmestju
a tavola pri mizi
a destra desno
a dieci chilometri da Roma deset kilometrov od Rima

5. (čas)
a che ora? ob kateri uri?
alle tre ob treh
a Natale o Božiču
a vita dosmrtno
ventimila lire al giorno dvajset tisoč lir na dan
oggi a otto danes teden

6. (način)
a piedi peš
ad alta voce glasno
a credito na kredit

7. (sredstvo)
a mano ročno
a vela na jadra

8. (cena, mera)
a quanto? po čem?
a mille lire po tisoč lir
all'ingrosso na debelo
al minuto na drobno

9. (distributivnost)
a due a due po dva in dva
a poco a poco po malem

10. (omejitev)
all'aspetto po videzu (sodeč)
alla parlata si direbbe straniero po govoru bi rekli, da je tujec
a nostro avviso po našem
cosa difficile a dire nekaj, kar je težko povedati

11. (v številnih predložnih in prislovnih frazah)
a causa di zaradi
alla carlona površno
a bizzeffe obilo

à [a] préposition; spojitev à + lev au, à + lesv aux

1. dajalnik:

l'alcool nuit à la santé alkohol škoduje zdravju

2. posest, pripadnost:

ce stylo est à moi ta nalivnik je moj
il a une voiture à lui on ima svoj (lasten) avto
c'est à moi de l'aider moja dolžnost je, jaz sem na vrsti, da mu pomagam

3. kraj, razdalja, smer, cilj:

à Paris v Pariz(u)
à la campagne na deželi
aller à la ville iti v mesto
à l'entrée pri vhodu
à cinq kilomètres d'ici pet kilometrov od tod
de la tête aux pieds od glave do nog
jeter à l'eau vreči v vodo
se mettre à l'ouvrage lotiti se dela
se mettre à table sesti za mizo k obedu
tirer à sa fin iti h koncu, h kraju

4. čas: o, ob, v, na

à l'aube ob zori
au printemps spomladi
à demain! na svidenje jutri!
à l'heure qu'il est ob tej uri
à six heures ob šestih
à la longue sčasom(a)
à sa mort ob njegovi smrti
à ce moment v tem trenutku
louer à l'année najeti na leto
faire du cent à l'heure voziti (z avtom) 100 km na uro
renvoyer à huitaine odložiti za teden dni

5. način, sredstvo, orodje:

à la mode po modi
à mes frais na moje stroške
à vos souhaits! na zdravje! (rečemo osebi, ki je kihnila)
pas à pas korak za korakom
machine féminin à écrire pisalni stroj
vache féminin à lait molzna krava
aller à bicyclette, à pied iti s kolesom, peš
acheter à crédit kupiti na kredit
boire à la russe piti po rusko (eksati in odvreči kozarec)
blesser à mort smrtno raniti
pêcher à la ligne loviti ribe na trnek
se sauver à la nage rešiti se s plavanjem
vendre au poids prodajati na težo, po teži

6. cena:

à 5 francs po 5 frankov
à 10 francs la pièce po 10 frankov kos
au prix de fabrique po tovarniški ceni
à aucun prix za nobeno ceno, nikakor
à tout prix za vsako ceno
à moitié prix za polovično ceno
à vil prix za smešno nizko ceno

7. pred nedoločnikom:

j'ai à écrire moram pisati
maison féminin à vendre hiša na prodaj
il commence à lire začne brati
ce travail laisse à désirer to delo je pomanjkljivo
il est le premier à venir et le dernier à s'en aller on prvi prihaja in zadnji odhaja
à le voir, on dirait ... če ga človek vidi, bi rekel ...

8. vzkliki:

au feu! gori!
au diable! k vragu!
à moi! (semkaj) k meni!
au voleur! tat! primite tatu!
à la vôtre! na vaše zdravje!

abacus -ī, m (gr. ἄβαξ)

1. mizica za štetje, razdeljena po dekadnem sistemu na kvadratna polja: Pers., Ap., M.

2. vsaka igralna deščica ali mizica, razdeljena na polja: Suet., Macr.

3. miza za postrežbo z odprtinami, v katere so postavljali spodaj zašiljene vinske vrče: Ca., Sid.; pozneje zelo lepa mizica, umetelno izdelana in okrašena, na katero so postavljali dragoceno posodje (vaze ipd.): Varr., L., Iuv., abaci vasa omnia, ut exposita fuerant, abstulit Ci.,

4. arhit.
a) zgornja plošča na srebrnem kapitelu: Vitr.
b) (marmorna ali steklena) kvadratna plošča iz sadrene malte ali mozaika kot okras sobnih sten, opaž: Vitr., bases abacorum Plin. frizi, podzidje sobnih sten. — Soobl. abax -acis, m: Prisc.

abajo dol(i), navzdol, spodaj

cuesta abajo po pobočju navzdol
de arriba abajo od zgoraj navzdol
de diez para abajo pod deset
los abajo firmados spodaj podpisani
¡abajo la guerra! dol (proč) z vojno!

abaliēnō -āre -āvī -ātum (ab in aliēnus) „odtujiti (odtujevati)“, od tod

1. oddaljiti (oddaljevati), odločiti, ločiti: istuc crucior, a viro me tali abalienarier (= abalienari) Pl., nisi mors meum animum abs te abalienaverit Pl., nato mox et abalienato Iove Tert.; abalienata morbis membra Q. od telesa odtujeni, otrpli.

2. jur.: prilastiti (prilaščati) = (po zakonitih določilih pravilno) odstopiti (odstopati), odtujiti (odtujevati), odda(ja)ti, prenesti (prenašati) na drugega (naspr. conservare): nutricem a nobis Pl., agros populi Ci., agrum Sen. ph., civitatem ea, quae accepisset a maioribus, vendidisse atque abalienasse Ci., instrumento, pecore abalienato Ci.; occ.: abalienati iure civium L. izgubivši državljanstvo.

3. pren. odtujiti (odtujevati), odvrniti (odvračati): animum Ci., voluntatem alicuius ab aliquo Ci., ab sensu rerum suarum animos L., qui suā linguā etiam sororem tuam a te abalienavit Ci.; z abl.: Tissaphernes periurio suo homines suis rebus abalienavit N., Romanos motu L.; z dat. personae: colonos Romanis L.; occ. k odpadu nagovoriti (nagovarjati), na napad (na)ščuvati, izneveriti (izneverjati): abalienare scelere istius a nobis omnes reges amicissimi Ci., oppida abalienata N. odpadla.

abdicō -āre -āvī -ātum odreči (odrekati)

1. v zvezi s se = odreči (odrekati) se, odpoved(ov)ati se čemu, rešiti (reševati) se česa: se humanitate, ratione Lact., se ab isto nomine Aug.; occ. odreči (odrekati) se, odpoved(ov)ati se službi, poslu: dictaturā se abdicat C., se non modo consulatu, sed etiam libertate abdicavit Ci., se tutelā Ci.; abs. = odpovedati se službi, dati odpoved: senatus, ut abdicarent consules, abdicaverunt Ci.; pri zgodovinopiscih po S. tudi trans.: abdicato magistratu S., abd.consulatum, dictaturam L.; poklas.: abdicare aliquem odstaviti: regem Plin.

2. odkloniti (odklanjati), zavreči, ovreči, odpraviti (odpravljati): legem agrariam Plin. aurum e vita Plin., occulta dedecoris Vulg., antra abdicata soli Prud. odtegnjene.

3. (sorodnika) ne prizna(va)ti (za svojega), zavreči, zatajiti (zatajevati): aliquem patrem L., Cu., natum Pac. fr. ali filium Sen. rh., liberos Plin. zavreči in razdediniti, abdicatus Q. zavrženec.

4. odreči, tajiti, zanik(ov)ati (naspr. dedicare): aliquid de quopiam Ap.; z ACI: consanguineam esse abdicant Pac. fr. po (vsem) pravem izjavljajo, da ni njihova krvna sorodnica.

abeced|a [é] ženski spol (-e …) das Abc, das Alphabet (Morsejeva Morsealphabet; grška/cirilska griechisches/kyrillisches Alphabet); figurativno das Abc (gospodarstva der Wirtschaft)
urediti po abecedi alphabetisieren

abecéda alphabet; ABC

abecéda za slepce Braille
abecéda za gluhoneme deaf and dumb alphabet
po abecédi alphabetically
urediti po abecédi to put in alphabetical order; (knjižno) to alphabetize

abecéda alphabet moški spol

Morsova (Morzejeva) abeceda alphabet morse
po abecedi d'après (dans) l'ordre alphabétique
figurativno spoznati abecedo medicine avoir une connaissance élémentaire de la médecine

abecéda (-e) f

1. abbicì, alfabeto:
klicati dijake po abecedi fare l'appello degli scolari per ordine alfabetico
elektr. Morzova abeceda alfabeto Morse

2. pren. abbiccì, alfabeto, primi rudimenti

abeced|en [é] (-na, -no) alphabetisch
po abecednem vrstnem redu in alphabetischer Reihenfolge
figurativno abecedna resnica die elementäre Wahrheit

abecéden alphabetic(al); ABC; abecedarian, abecedary

v abecédnem redu alphabctically; in alphabetical order
abecédni seznam alphabetical list, register, catalogue
abecédno kazalo alphabetical index
abecédni železniški vozni red (VB) ABC
urediti po abecédnem redu to arrange alphabetically
klicati po abecédnem redu to call alphabetically, to call the roll; (v šoli) to call the register

abecéden alphabétique

po abecednem redu selon l'ordre alphabétique

abecéden alfabético

po abecednem redu por orden alfabético

Abgötterei, die, malikovanje; Abgötterei treiben mit po božje častiti, malikovati (koga/kaj)

abiciō -ere -iēcī -iectum (ab in iacĕ,re)

I.

1. odvreči, odmetati, proč, vstran, od sebe, s sebe vreči (metati): togam Ci., scutum Ci., suasor fui armorum non deponendorum, sed abiciendorum Ci. ep., si te forte uret sarcina ..., abicito H., statuas aëneas in propatulo domi abiecit N., abi. amiculum Ci., infantes Arn. izpostaviti; preg.: abi. scutum, hastam Ci. = vse pustiti, obupati.

2. pren.
a) pognati, (po)tratiti: Pl., Ter., pecuniam Ci., moecha agros abiciet Ph.
b) odreči (odrekati) se, odpoved(ov)ati se čemu, izogniti (izogibati) se česa, pustiti (puščati) kaj: Pl., memoriam veteris doloris, dolorem, curam, oboedientiam, amorem, timorem, aedificationem, consilium aedificandi, consilium belli faciendi Ci., spem omnem Ci., Cu., salutem pro aliquo ali vitam Ci. žrtvovati, personam abicere et sumere Ci., se abi. Ci. sam nad sabo obupati, abiciamus ista Ci. pustimo to, sapere est abiectis utile nugis H. pustivši šale, abi. legem L., uxorem Aur. zavreči.

— II.

1. dol, na tla vreči (metati): glebam in sepulcrum Varr., Cu., anulum in mare Ci. ali in profundum Val. Max., phialam in pelagus Cu., insigne regium de capite Ci., frumentum ex equo L., tela ex vallo C., caput centurionis ante pedes eius L.; pogosto refl.: se in herba Ci., se in puteos Cu. ali se e muro in mare Ci. strmoglaviti, se humi Plin. = corpus humi Cu., ubi se abiceret T.; abs.: multis vulneribus acceptis se abiecit exanimatus Ci., de industriā se abiecit Val. Max.; poseb.o prosečih: abi. se ad pedes ali se alicui ad pedes ali se ad alicuius pedes Ci. na kolena pasti, vreči se pred koga, poklekniti pred kom, ego me plurimis pro te supplicem abieci Ci. pred mnogimi sem zate proseč padel na kolena; occ. (v boju) pobi(ja)ti, podreti (podirati), uničiti (uničevati): Val. Fl., Servilium ad terram virgis abiectum Ci., super abiectum (hostem) pede nixus V.; abi. Erymanthiam beluam Ci.: poët. podreti, ustreliti

2. oddaljiti: tenebris abiectis Enn., Ap. ko je bila prešla.

3. pren.
a) poraziti, ponižati (poniževati), znižati (zniževati), (o)slabiti, omalovaževati: intercessorem Ci., sic te abicies atque prosternes, ut ... Ci., exaggerantem virtutem Ci., auctoritatem senatūs Ci., extenuantem cetera et abicientem Ci., natura ceteras animantes ad pastum abiecit Ci. je uklonila, cogitationes suas in rem tam humilem abicere Ci. tako nizko nameriti, ea lex tota a me reprehensa et abiecta est Ci., abi. hostem, inimicum Val. Max., animum Q. srčnost vzeti duhu.
b) (v govoru) nemarno podtakniti (podtikati): numquam agit hunc versum Roscius ..., sed abicit Ci., ponendus est ... ambitus, non abiciendus Ci. perioda se mora polagoma zaključevati, ne pa naenkrat končati. — Od tod adj. pt. pf. abiectus 3, adv. -ē

I.

1. (tja) vržen: olor udis abiectus in herbis O. ležeč.

2. nemarno izdelan, nemaren, nizek = brez poleta: comicorum senarii propter similitudinem sermonis ... sunt abiecti Ci., oratio humilis et abiecta Ci. (naspr. alta et exaggerata).

— II.

1. podrt, poražen, oslabljen: Mars spoliantem evertit ab abiecto Ci. od premaganega, nimiis adversarii viribus abiectus Ci., civitas Spartana iacet armis nostris abiecta Val. Max.

2. pren.
a) pobit, potrt, malosrčen, malodušen, obupan: se perculsum atque abiectum sentit Ci., abiecta metu filia (civitas) Ci., nec abiecte illum casum tuli Ci., ne quid abiecte faciamus Ci.; z loc.: maestior et abiectior animi (v srcu) L.
b) nizek (po rodu, stanu ali mišljenju), zavržen, zaničljiv, podel: Aur., vestra familia abiecta et obscura Ci., homines abiecti ac perditi Ci., nihil humile, nihil abiectum cogitare Ci., aut animus abiectior aut spes fractior Ci., animus abiectissimus Q., abiectissimum negotium Val. Max., sordidus et abiectius nati T., abiectius se proicere Amm.

abiēgnus 3 (iz abies po vzoru ilignus, salignus) jelov: Enn., Pl., Varr., Col., Vulg., hastile L., abiegnus equus Pr. trojanski konj. — Soobl. abiēgneus 3: Vitr.

Ablauf, der, (-s, Abläufe)

1. potek (tudi Physik)

2. einer Zeit: potek, pretek; nach Ablauf einer Frist po preteku roka

3. ([Abfluß] Abfluss) odtok, odtočna odprtina

4. Sport start

able [éibl] pridevnik (ably prislov)
zmožen, sposoben, nadarjen, spreten (to do)
primeren, dober
trgovina solventen

as one is able po svojih močeh
to be able to biti zmožen, moči
able seaman izučeni mornar; krmar

abnōrmis -e (ab in nōrma) nepravilen; occ.: abnormis sapiens H. ne izučen po šolskih pravilih, ne pripadajoč nobeni šoli