Franja

gonfiare

A) v. tr. (pres. gonfio) napihniti (tudi pren.):
gonfiare le gomme di una bicicletta napihniti zračnice na kolesu
il vento gonfia le vele veter napenja jadra
gonfiare una persona, una notizia napihniti zasluge kakega človeka, napihniti novico

B) ➞ gonfiare, gonfiarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ gonfio)

1. narasti, naraščati; oteči, otekati:
i fiumi gonfiano con le piogge troppo abbondanti zaradi preobilnega deževja reke narastejo
mi si è gonfiata una mano otekla mi je roka

2. pren. napihniti se, postati napihnjen, domišljav, prevzeten:
si gonfia quando gli si fanno complimenti kar zraste, če je deležen komplimentov

gonfler [gɔ̃fle] verbe transitif napihniti, figuré napolniti (de z); verbe intransitif

se gonfler napihniti se, nabrekniti, oteči; napojiti se (de z)
gonfler le ballon, les pneus de la voiture napihniti žogo, pnevmatike avtomobila
gonfler un résultat namerno pretiravati rezultat (uspeh)
son genou s'est mis à gonfler koleno mu je začelo otekati
le gâteau a gonflé kolač je vzhajal
son cœur se gonfle žalost se ga loteva, žalosten postaja
se gonfler (figuré) napihovati se, biti nadut, delati se važnega; narasti (vode ipd.)

goníti (gónim)

A) imperf.

1. azionare, muovere, spingere; far andare, girare;
potok goni mlin in žago l'acqua del torrente aziona il mulino e la segheria
agr. goniti cepec (mlatiti) battere (il grano e sim.)
goniti vesla remare
veter je gonil oblake proti goram il vento spingeva le novole verso i monti

2. incitare, spronare; abs. correre;
goniti konja incitare il cavallo
pren. goniti sovražnika incalzare il nemico

3. (žival na določeno mesto) condurre, portare, menare:
goniti živino na pašo menare le bestie al pascolo

4. pren. (priganjati) incitare, stimolare, spingere; angariare

5. cacciare via, scacciare

6. (kar naprej ponavljati) ripetere, battere la solfa:
vedno goni svojo batte sempre la stessa solfa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. goniti vodo na svoj mlin portare l'acqua al proprio mulino
goniti meh tirare il mantice (dell'organo)
lov. pes goni il cane insegue la selvaggina

B) goníti se (-im se) imperf. refl.

1. essere in calore, in fregola

2. pejor. (poditi se) correre, rincorrersi

gonnēlla f

1. pomanjš. od ➞ gonna krilce

2. krilo:
stare attaccato alla gonnella della mamma pren. držati se materinega krila

3. šalj. duhovniška, meniška kuta

4. krilo, ženska:
rincorrere le gonnelle pren. letati za krili

goodness [gúdnis] samostalnik
dobrota, uslužnost; odličnost, vrednost

goodness alive!, goodness gracious! moj bog!
goodness knows bogsigavedi
for goodness sake! za božjo voljo
I wish to goodness ko bi le bog dal

gôr adv. ➞ gori

1. (izraža gibanje proti višjemu kraju) su:
hoditi po stopnicah gor in dol andare su e giù per le scale
ekst. gor in dol qua e là

2. gor — dol:
en dinar gor ali dol, kaj bi gledal e crepi l'avarizia!
prijatelj gor, prijatelj dol amici quanto vuoi ma non ti posso accontentare
pren. eden gor, drugi dol, je že tako na svetu il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale
PREGOVORI:
zdravje po niti gor, po curku dol il male viene a carrate e va via a once

gordien, ne [gɔrdjɛ̃, ɛn] adjectif gordijski

nœud masculin gordien gordijski vozel
trancher le nœud gordien presekati gordijski vozel, izvesti nasilno rešitev

górdijski gordien

presekati gordijski vozel couper (ali trancher) le nœud gordien

gorge [gɔrž] féminin grlo, goltanec, žrelo; ozek vhod; soteska; (ženske) prsi

gorge chaude meso živih ali pravkar ubitih živali za hrano pticam roparicam
j'ai mal à la gorge grlo me boli
avoir une gorge opulente, plantureuse imeti bujne prsi
j'ai le couteau à la gorge (figuré) nož mi je nastavljen na vrat
j'ai la gorge sèche imam suho grlo
avoir la gorge prise biti hripav
s'arrêter dans la gorge (beseda) obtičati v ustih (od začudenja)
arroser la gorge grlo zaliti, zvrniti ga kozarček, piti
couper la gorge à quelqu'un komu vrat prerezati, zaviti
s'entrecouper la gorge pobijati se med seboj
crier à pleine gorge, à gorge déployée vpiti na vse grlo, na ves glas, dreti se
faire des gorges chaudes glasno se smejati, norčevati se (de iz)
mettre le couteau, le poignard, le pistolet sur la gorge de quelqu'un komu nož, bo-dalo, pištolo na vrat nastaviti
prendre, saisir, tenir quelqu'un à, par la gorge za vrat zgrabiti, daviti koga, figuré uporabiti silo proti komu, prisiliti koga
la fumée me prend à la gorge dim me duši
rendre gorge bljuvati, bruhati, povračati; vrniti, kar je bilo nedovoljeno pridobljeno
faire rentrer à quelqu'un les paroles dans la gorge prisiliti koga, da prekliče svoje besede
cela m'est resté dans la gorge tega ne morem pozabiti, dopustiti
sauter à la gorge de quelqu'un komu za vrat skočiti
serrer la gorge (figuré) vrat zadrgniti
tendre la gorge vrat iztegniti, figuré ne nuditi odpora

gós (-í) f

1. zool. oca (Anser); papera:
gos čofota, gaga l'oca sguazza, schiamazza
gojiti, pitati gosi allevare, ingrassare le oche
divja gos oca selvatica (Anser)
njivska gos oca granaiola (Anser fabalis)

2. pejor. oca

gosier [gozje] masculin grlo, žrelo, požiralnik

j'ai le gosier serré v grlu me stiska
j'ai le gosier en feu v grlu me peče
crier, chanter à plein gosier vpiti, peti na vse grlo
(familier) avoir le gosier sec imeti suho grlo, biti žejen
rire à plein gosier smejati se na ves glas

gósli violon moški spol

na gosli igrati jouer au (ali sur le) violon

gospá (-é) f

1. signora:
želite, gospa? la signora desidera?
gospe in gospodje signore e signori
rel. nebeška Gospa la Madonna

2. (žena, soproga) signora, moglie; redko padrona

3. (dama) signora, dama:
prava gospa una vera signora
vsaka bi bila rada gospa tutte vorrebbero fare le (gran) signore

4. (poročena pripadnica plemiškega ali meščanskega sloja) signora; donna:
gospa Helena donna Elena

gospód monsieur moški spol , seigneur moški spol , maître moški spol

gospod predsednik (direktor, profesor) monsieur le président (le directeur, le professeur)
vaš gospod oče monsieur votre père
zemljiški gospod seigneur moški spol
spoštovani gospod! (v pismu) Monsieur
biti sam svoj gospod être son propre maître, être indépendant
igrati velikega gospoda faire le (ali jouer au) grand seigneur

gospodínjstvo économie ženski spol domestique, ménage moški spol , intérieur moški spol , foyer moški spol ; enseignement moški spol ménager

skupno gospodinjstvo intérieur moški spol (ali foyer moški spol) en commun
voditi komu gospodinjstvo tenir le ménage de quelqu'un

gospôska (-e) f star. (oblast) autorità; potere:
cerkvena, posvetna gosposka le autorità ecclesiastiche, civili

gospôski distingué, d'un rang élevé, de qualité, aristocratique, noble

gosposki ljudje des gens distingués, la haute volée, familiarno, figurativno le gratin, le dessus du panier
gosposka hiša maison seigneuriale, gentilhommière ženski spol, manoir moški spol
gosposko življenje vie ženski spol de grand seigneur

goujon [gužɔ̃] masculin

1. piškur, jelšnica (riba)

friture féminin de goujons ocvrti piškurji
taquiner le goujon (familier) ribariti kot amater

2. lesen klin, moznik

goulet [gulɛ] masculin (ozek vhod) za ladje v pristanišče; ožina; vrat pri ribiški mreži

le goulet de Brest morski ozki vhod v pristanišču Brest

goulot [gulo] masculin vrat pri steklenici, vazi; populaire grlo, požiralnik, vrat

boire au goulot piti iz steklenice
repousser du goulot (populaire) neprijetno dišati iz ust
rincer le goulot (populaire) grlo si splakniti, en kozarček ga zvrniti
goulot d'étranglement (cestna) ožina, figuré soteska