Franja

Zadetki iskanja

  • povéden (-dna -o) adj.

    1. espansivo; esprimibile, significativo, eloquente, espressivo:
    razstavo vizualno posodobiti, da bi postala še bolj povedna in zanimiva ammodernare la rassegna in sede visiva onde renderla ancor più interessante ed espressiva

    2. lingv.
    povedni naklon modo indicativo
    povedna raba uso predicativo
  • povést (-i) f

    1. lit. racconto:
    zgodovinska povest racconto storico
    okvirna povest racconto a cornice

    2. storia:
    to je pa dolga povest (questa) è una storia lunga, ci sarebbe molto da raccontare
    pren. stara povest una vecchia storia, la solita solfa
  • povòd (vzrok) cause ženski spol ; sujet moški spol , occasion ženski spol , motif moški spol , raison ženski spol

    dati povod fournir matière (ali occasion) à quelque chose (ali quelqu'un), donner lieu à quelque chose, donner naissance à quelque chose, prêter à quelque chose, figurativno procurer
    brez (kakega) povoda sans (aucun) motif (ali sujet)
    dati povod za donner prise à, donner sujet à
    dati povod za kritiko prêter (ali donner prise) à la critique, donner le flanc à la critique
    da(ja)ti povod za smeh prêter à rire
    ni povoda, da bi se hvalili il n'y a pas de quoi être fier
    njegovo vedenje daje povod za številne pripombe sa conduite donne lieu à bien des commentaires
  • povoha|ti [ó] (-m) vohati

    1. beschnuppern, beschnüffeln

    2.
    figurativno komaj povohati knjigo: kaum angucken

    3.
    figurativno še pes ne povoha česa: damit lockt man keinen Hund vom Ofen, danach kräht kein Hahn
    koga: von dem nimmt kein Hund einen Bissen Brot
    X ni vreden, da ga pes povoha X ist keinen [Schuß] Schuss Pulver wert
  • povóhati (-am) perf. fiutare, annusare, odorare; pog. pren.
    ko je obubožal, ga še pes ni povohal caduto in miseria, rimase solo come un cane
    pren. česa takega pri nas še pes ne bi povohal roba così da noi non la compra nessuno
    pren. nisi vreden, da te pes povoha sei un vero disutilaccio
    pren. dijak knjige še povohal ni lo studente il libro non lo ha nemmeno toccato
    pren. pijače še povohal ni non ha bevuto nemmeno un goccio
    pren. smodnika še nismo povohali non abbiamo ancora ricevuto il battesimo del fuoco
  • povozíti to run over; to run down; figurativno to overcome, to overwhelm

    povozíl ga je avtomobil he was run over by a car
    pravijo, da ga je povozílo they say he's been run over
  • povozíti (-vózim) perf.

    1. investire, travolgere:
    povozil ga je avto è stato investito da un'auto

    2. pren. vincere; abbattere; ekst. affaticare, sfiancare; pren.
    človek, ki ga je povozil čas persona di idee, di vedute superate
    življenje ga je povozilo non ha saputo affrontare le difficoltà della vita
    šport. povoziti nasprotnike battere la squadra avversaria, stravincere
  • povratna tekma stalna zveza
    (športna prireditev) ▸ visszavágó mérkőzés
    Zavedamo se, da bo tudi na povratni tekmi treba zaigrati na vso moč. ▸ Tisztában vagyunk azzal, hogy a visszavágón is teljes erőbedobással kell játszanunk.
    Zmaga brez prejetega gola bi bila dober obet za povratno tekmo na Poljskem. ▸ Egy kapott gól nélküli győzelemmel jó kilátások lennének a lengyelországi visszavágóra.
  • povzémati (-am) | povzéti (-vzámem) imperf., perf.

    1. riassumere, riepilogare, ricapitolare, sunteggiare:
    povzeti vsebino članka riassumere il contenuto dell'articolo

    2. riprendere:
    povzemati besedo za govornikom riprendere la parola dopo l'oratore

    3. ricavare, dedurre:
    iz povedanega je moč povzeti, da je tudi sam kriv da quanto è stato detto si può dedurre che la colpa è anche sua

    4. mont. rimuovere il minerale (per allargare lo scavo)

    5. alp.
    povzemati vrv tirare su la corda
  • pozabíti to forget

    pozabíti (ne več misliti) na kaj to forget about something; (spregledati, izpustiti) to omit, to leave out
    da ne pozabimo! lest we forget!
    pozabi na to! forget it!
    ne pozabi, da je to treba narediti! don't forget that it must be done!
    pozabil sem (ne morem se spomniti) I forget
    ne smemo pozabíti, da... it must be borne in mind that...
    pozabil sem, kaj sem hotel reči I forget what I was going to say
    da ne pozabim (= mimogrede povedano) by the way
    pozabil sem njegov naslov I've forgotten his address
    pozabíti na svoje interese to neglect one's own interests
  • pozabíti oublier , (naučeno) désapprendre

    pozabiti se tomber dans l'oubli, s'oublier
    pozabiti na svojo dolžnost manquer (ali faillir) à son devoir
    ki se da pozabiti oubliable
    tega ne bom pozabil (familiarno) je m'en souviendrai
    pozabil sem vse, kar sem vedel j'ai désappris tout ce que je savais
  • pozábiti (-im) | pozábljati (-am) perf., imperf.

    1. dimenticare, dimenticarsi; scordare, scordarsi; sfuggire, omettere:
    pozabil sem na tvoj rojstni dan mi sono dimenticato del tuo compleanno
    knjigo sem prebral, a sem pozabil naslov ho letto il libro ma mi sfugge il titolo
    pozabil sem (izpustil sem) nekaj besed ho omesso qualche parola
    ne pozabi me non ti scordar di me
    da ne pozabim: kupi ti kruh a momenti dimenticavo: compra tu il pane

    2. (oprostiti, oproščati) perdonare; dimenticare
  • pozábljen (-a -o) adj. dimenticato, scordato; perdonato:
    od vsega sveta pozabljen kraj un luogo in capo al mondo, a casa del diavolo, dimenticato da Dio
  • pozdráviti1 medicina to cure

    pozdráviti se to recover (od from)
    pozdráviti se od dolge bolezni to recover from a long illness
    kar se ne da pozdráviti, je treba pretrpeti what can't be cured, must be endured
  • pozdráviti1 (-im) | pozdrávljati (-am) perf., imperf.

    1. salutare; presentare gli omaggi; riverire; festeggiare:
    prijazno, vljudno pozdraviti salutare cordialmente, gentilmente
    govornika so pozdravili z močnim žvižganjem l'oratore fu salutato da una salva di fischi

    2. (izraziti soglasje) salutare:
    pozdraviti prekinitev ognja salutare la cessazione delle ostilità

    3. pren. (prikazati se) comparire; sentirsi:
    na ulicah so jih pozdravljale zastave per le vie si vedevano bandiere
    iz daljave jih je pozdravljal zvon di lontano si sentiva il suono delle campane
  • pozícija (-e) f

    1. posizione, collocazione; ubicazione, posto; pren. condizione, situazione:
    vrisati pozicijo hiše tracciare l'ubicazione della casa
    pozicija ženske v sodobni družbi la posizione, la condizione della donna nel mondo contemporaneo
    podjetje ima na domačem trgu monopolno pozicijo l'impresa ha una posizione di monopolio sul mercato nazionale

    2. pren. (načelo, stališče) punto di vista, posizione;
    nastopati s pozicij sile agire da posizioni di forza
    navt., aer. določiti pozicijo ladje, letala fare il punto, rilevare la posizione della nave, dell'aereo
    šah. mat, pat pozicija situazione di scacco matto, di stallo
  • pozicijska vojna stalna zveza
    1. pogosto v zgodovinskem kontekstu (o taktiki bojevanja) ▸ állóháború, állásháború, állóharc
    V pozicijski vojni je na soški fronti padlo ogromno Slovencev, ki so se borili na obeh straneh fronte. ▸ Az isonzói fronton zajló állóháborúban rengeteg szlovén esett el a front mindkét oldalán harcolva.
    Novodobno orožje, predvsem strojnica in hitrostrelni top, ni dovoljevalo napadalnih bitk stare vrste in je izsililo pozicijsko vojno. ▸ A modern fegyverek, különösen a géppuska és a gyorstüzelő ágyú nem tették lehetővé a régi típusú offenzívákat, ami állóháborúhoz vezetett.

    2. (o nenadnem napadu) ▸ állóháború, állóharc
    Predvolilni spopad se postopno spreminja v dokaj negibno pozicijsko vojno, iz katere ne morejo nastati velike politične spremembe. ▸ A választások előtti csata fokozatosan egy elég mozdulatlan állóháborúvá alakul, amelyből nem születhetnek nagyobb politikai változások.
    Janez Pavel II. se trudi, da bi naposled končal stoletja staro pozicijsko vojno z naravoslovci. ▸ II. János Pál pápa igyekszik végre véget vetni a természettudósokkal folytatott évszázados állóharcnak.
  • pozitivna psihologija stalna zveza
    psihologija (področje psihologije) ▸ pozitív pszichológia
    Poanta pozitivne psihologije seveda ni, da bi vsi ljudje z nasmehom hodili po svetu. ▸ A pozitív pszichológia lényege természetesen nem az, hogy minden ember mosolyogva járkáljon a világban.
  • pozív invitation ženski spol , appel moški spol ; (vojaški) convocation ženski spol ; (uradni) intimation ženski spol , sommation ženski spol ; (pravno) exploit moški spol , mise ženski spol en cause, mise sur pied, lettre ženski spol de convocation ; familiarno invite ženski spol

    poziv ladji, da razvije svojo zastavo ali se ustavi semonce ženski spol
    poziv k izpitu convocation à un examen
    poziv k redu rappel à l'ordre
    poziv k uporu, vstaji appel à l'insurrection
    poziv za plačilo dolga mise en demeure, sommation de paiement
    poziv za prihod pred sodišče sommation de paraître en justice, assignation ženski spol à comparaître, mandat moški spol de comparution
    telefonski poziv appel téléphonique
    odzvati se pozivu répondre à une (ali à la) convocation (ali à l'appel)
  • poznáti to know (koga someone), to be acquainted (with someone), to be familiar (with someone)

    samo po videzu ga poznam I know him only by sight
    poznáti po imenu to know by name
    že več let ga poznam I have known him for years
    poznamo jih že pet let we have known them for five years
    ne hoteti poznáti koga to cut someone, to turn one's back on someone, to give someone the cold shoulder, to cold-shoulder someone
    ne poznáti (ne vedeti za) to be ignorant of, to be a stranger to
    ne poznam strahu I am devoid of fear
    on ne pozna težav he is ignorant of the difficulties, he does not know the difficulties
    pozna se mu na obrazu, da je utrujen one can see by his face that he is tired
    ne poznajo se mu leta he does not look his age
    žal vas (jaz) ne poznam you have the advantage of me