Franja

fenestra -ae, f (najbrž etr. beseda)

1. odprtina v zidu, lina, okno: fenestras indere Pl., fenestrae reticulatae Varr., per fenestram ei gladium dedit N., lucem in thalamo totis admitte fenestris O., claudere fenestras Iuv., valvae aut fenestrae Plin. iun. Rimljani so imeli okna zavarovana z lesenimi oknicami in zastori ali z mrežami. šele v času cesarjev so rabili za šipe prosojne tablice iz Marijinega stekla; od tod iunctas quatiunt fenestras H. zaprte oknice, bifores intrabat luna fenestras O. dvokrilna, dvodelna okna; pren.: eae partes, quae quasi fenestrae sunt animi Ci.

2. pren. odprtina, luknja: telum lato dedit ore fenestram V.; occ. strelna lina, strelnica: Stat., f. cavae V., fenestras ad tormenta mittenda in struendo reliquerunt C.; pesn. (o luknjicah v uhlju): Iuv. (o očesu): Prud.

3. pren. priložnost, prilika: fenestram patefacere ad nequitiam Ter. = fenestram aperire Suet. dati priložnost.

Opomba: Kontr. sooblika fēstra -ae, f Pl., Enn. ap. Macr., Petr., P. F.

Fensterband, das, okna v nizu, vrsta oken

ferentārius -iī, m (ferīre)

1. strelec, kopjanik; kolekt.: sed eo quoque inrupere ferentarius gravisque miles T.; pl. ferentarii navadno raztreseni strelci; lahko oborožene pehotne čete so stale na krilih vojske ter imele nalogo začenjati boj: Ca., P. F., postquam eo ventum est, unde a ferentariis proelium committi posset S.; šalj. = hiter pomočnik v sili: nam illum tibi ferentárium esse amicum inventum intellego Pl.

2. equites ferentāriī kopjaniki na konjih, lahko oborožena konjeniška četa, ki je od daleč metala kopja: Varr.

férie [feri] féminin praznik pri Rimljanih; religion dan v tednu (razen sobote)

deuxième, troisième ... férie ponedeljek, torek ...

fernhalten^* von, fern halten* von ne pustiti k/v; zavarovati (X fernhalten von von Y zavarovati Y pred X-om); sich fernhalten von von figurativ ne iti k, biti rezerviran do

fernhin v prihodnje, nadalje

ferrātus 3 (ferrum)

1. z železom opravljen, — opremljen, okovan, železen: belli ferrati postes Enn. ap. H., ferrati rotarum orbes Lucr. ali samo ferrati orbes (kolesa) V., capistri, trudes V., ferratā calce V. s peto, oboroženo z ostrogo, f. hasta L. = f. fraxinus O., forma suum Val. Fl., area Iuv., obices portarum T., turris Eutr., Vop.; metaf.: f. saecula (naspr. aena, argentea, aurea) Cl.

2. occ.
a) v železo oblečen, z oklepom opravljen, oklepljen: barbarorum agmina ferrata H., f. catervae Amm. armi, pectus Cl.; subst. ferrātī -ōrum, m oklepniki: in fronte statuerat ferratos T.
b) v železo vkovan: Pl. (o sužnju).

3. železnat: aquae Sen. ph.

ferreus 3 (ferrum)

I.

1. železen, iz železa: aedes, fores, limina Pl., clavi Pl., C., ensis, securis Varr. fr., manus C., L., Cu., Lucan., Fl. kljuka, kavelj, kopika, taleae C. mucro, turris V., trulla L., catenae Val. Max., fibula Q., lorica T., anulus Suet., litterae Suet. vdolbene in z železom izpolnjene črke; pesn. (enalaga): ferreus imber Enn., V. ali f. tempestas Sil. ploha železnih puščic, ferrea telorum seges V., ferreus hastis horret ager V. strči (srši) od železnih sulic.

2. železu podoben, železast: color Plin.

3. k železu spadajoč: fabrica Plin. obdelovanje železa.

4. v železo oblečen, oklepljen: equitatus Amm. oklepniki. —

II. metaf.

1. trden kot železo, trden, močan, trajen, nespremenljiv: Cat., in patientia laboris … ferrei prope corporis animique L., quo ferrea resto? O., patiens et ferreus Iuv. somnus V. trdno spanje = smrt (prim. gr. χάλκεος ὕπνος Hom.), vox, iura V., decreta veterum sororum O., sors vitae O.

2. železen, jeklen = trdosrčen, brezčuten, brezsrčen, neobčutljiv, krut: virtus dura et quasi ferrea Ci., ferreus essem Ci. quis tam, fuit ferreus? Ci. ferrei sunt isti patres Ci., os tuum ferreum Ci., nesramna, frons Plin. iun., gens V., age, ferrea, gaude! O., bellum O., ferreus iste fuit, qui … Tib.; tako tudi: ferrea proles Ci. ali progenies V. ali saeculum (naspr. aureum) Lamp. ali saccula Suet. ali anni Fl. železni, železna; kot ret. t. t. = okoren, nespreten: Atilius f. scriptor Ci.

fȅrt m ime črke f v stari cirilici in v glagolici

fērvere^* v. intr. (pres. fērvo)

1. knjižno žareti, kipeti, vreti

2. pren. biti v polnem razmahu, zamahu:
fervono i preparativi priprave so v polnem razmahu

festangestellt, fest angestellt stalno nastavljen, v stalem delovnem razmerju

festdrücken auf/in vtisniti v, pritisniti na

festīnō -āre -āvī -ātum (gl. confestim; denom. iz *festiō, *festīnis [pozneje -iō: -iōnis]; *festi- iz *fers-ti-, prim. fastigium)

1. intr. hiteti, pohiteti, podvizati se, (po)žuriti se: Cels., Auct. b. Alx., Q., T. idr. quantum poteris, festina Pl., quid festinas? Ter., Romani … intenti festinare, parare S., festinate, viri V., currus, esseda, naves festinant H., quamquam festinas, non est mora longa! H., festina lente Suet. ne prenagli se. Z določilom kraja na vprašanje kam?: alii ad portas festinare S., f. ad effectum operis L., ad bellum civile Eutr., in provinciam Ci., in Italiam Vell.; pren.: ad haec festinat animus Ci. z inf.: fugere festinans senatus consultum fecit Ci., Macedoniam praeoccupare festinavit N., abire f. S., ultum ire iniurias festinat S., id … festinabat, Bocchi pacem inminuere S.; s prvim sup.: eamque raptum festinabant Ap.

2. trans. pohiteti, pospešiti: f. profectionem S., fr. cuncta ad bellum S., fugam, poenas V., cuncta festinat manus H., f. mortem in se T. naglo se usmrtiti, pohiteti, Gell.; v pass.: nec virgines festinantur T. in devic (deklet) ne možijo prezgodaj, festinatum iter O., festinata exactio, — mors, festinatus dilectus T., festinatis lictorum manibus in carcerem raptus T. annis festinatis raptus Mart. po prezgodnji smrti, festinata senectutis insignia Plin. iun., festinata signa movere Sil., res festinata Suet., festinata velocitas Iust., id festinatum est, ut … Amm.; occ. hitro (v naglici) napraviti, storiti, pripraviti, izvršiti: vestes O., soleas S. fr. hitro nadeti si, hitro si obuti, caedes, patibula, ignes, cruces T., iussa Sibyllae V. — Od tod

1. adv. pt. pr. festīnanter hitro, v naglici: Vell., Col., Suet., illud mihi a te nimium festinanter dictum videtur Ci., festinanter omnia videtis suscepta Ci.; v komp.: Cels., Col., Plin., Suet., compositius cuncta quam festinantius agerent T., festinantius nuntiare Plin. iun.; v superl.: festinantissime respondere Aug.

2. adv. abl. n. sg. pt. pf. festīnātō hitro, urno, v naglici: Col., Plin., Q., Suet., Iust.; komp. festīnātius: Suet., Amm.

festlegen

1. (bestimmen) določiti, določati; (feststellen) ugotavljati, ugotoviti; (vorschreiben) predpisati; jemanden auf etwas prisiliti v opredelitev/obljubo/da se obveže itd.

2. Geld: vezati

3. sich festlegen dokončno se odločiti/obvezati

feston [fɛstɔ̃] masculin girlanda, venec cvetlic, listov ali zelenih vejic; okrasek iz vezenine (vezenja) v obliki girlande

fèstōn -óna m (fr.) feston, okras v obliki cvetnega ali sadnega venca: feston na pročelju kuće

fetichismo moški spol vera v fetiše; slepo čaščenje

Fettgebäck, das, v olju/maščovi pečeno pecivo

fettlöslich topljiv v maščobah

feu [fju:] škotsko

1. samostalnik
zakupno zemljišče, zakup

2. prehodni glagol
v zakup dati