Franja

égalité [egalite] féminin enakost; enakomernost; enakovrednost; mathématiques kongruenca, skladnost; sport izenačenje

à l'égalité de pri, v enakosti
égalité devant la loi enakost pred zakonom
égalité d'âme, d'humeur ravnodušnost
égalité des droits enakopravnost
égalité de points (sport) neodločena igra
égalité politique, sociale politična, socialna enakost
égalité du pouls enakomernost pulza
être à égalité pour quelque chose biti kos čemu
être à égalité (avec quelqu'un) doseči (s kom) isto število točk
être sur un pied d'égalité avec quelqu'un biti enak komu (po družbenem položaju)

egēnus 3 (iz egēre kakor plēnus iz plēre)

1. potreben česa, brez česa, reven s čim, ubog s čim, pri čem; z objektnim gen.: lucis egenus Tartarus Lucr., nos omnium egenos urbe socias V., omnium egena corpora L. vse postrežbe potrebna, egena aquae insula, egena aquarum regio T. slabo vodnata, (Iuliam) extorrem … et … omnis spei egenam … peremit T., decoris … egenum corpus Sil.; z abl.: castellum commeatu egenum T. slabo založena z živežem.

2. abs. = brezupen, beden: Pl., unum, quod restat rebus egenis V. v žalostnem položaju, in rebus egenis V., rebusque veni non asper egenis V. Subst.
a) egēnus ī, m revež: Sen. ph., Ap.
b) egēnum -ī, n pusta zemlja: in egeno Col.

Ēgeria -ae, f Egerija, vodna Nimfa, mitična svetovalka kralja Nume, po nekaterih živeča pri Ariciji: V., O., Val. Fl., Lact., po drugih v dolinici južno od Celija, kjer se je začenjala via Appia: H., L., O., Iuv.

ēgredior ēgredī ēgressus sum (ē in gradī)

I. intr.

1. iziti, iti iz … , ven iti, ven hoditi, izstopiti (izstopati), priti iz … , oditi, odhajati: cum senatum egressum vidi Ci., egredere, o quicumque es V. Od kod? z abl.: egredi domo Pl., Ci., Romā egreditur Quinctius Ci., egredi portis C., convivio Cv., curiā, provinciā S., ordine S., iz vrste stopiti, est urbe egressis tumulus V. takoj pred mestom je, egredi cubiculo T., tabernaculo, triclinio Suet.; s praep.: foras e fano Pl., ab sese Pl., a nobis foras Ter., Catilinam egredi ex urbe iussi Ci., egredi ex senatu S., ex oppido C., ex suis finibus, ex castris C., e curia L.; prim. unde egressi sunt C. Kam? s praep. z acc.: ad portam L. ven pred vrata, pri vratih ven, extra munitiones C., extra vineas S., ut egredi extra vallum nemo auderet N. čez okop, extra portam L., in vadum L., per medias hostium stationes L., obviam eg. L., in vallum T. na nasip stopiti; pren. = oddaljiti se od česa, prestopiti (prestopati) kaj: extra hos cancellos egredi Ci., extra quos fines terminosque egredi non possim Ci., eg. a proposito Ci., per res Veneris Lucr., extra praescriptum Q., in alios consules T.; pogosto = navzgor iti, splezati na … , vzpeti se, popeti se: iam scalis egressi milites S. so po lestvi splezali, egredi ad summum montis S. na vrh gore splezati, in tumulum, in altitudinem L, altius egressus O., egredi in tectum T., in sublime Plin.

2. occ.
a) z vojsko se vzdigniti, oditi, odhajati, napotiti se, odriniti: Caesar de quarta vigilia ipse egreditur C., iam egredientibus Romanis S., egressi superant fossas V. Od kod?: Mutinā Ci., magno cum strepitu castris egressi C., ne cum periculo ex castris egredi cogantur C., e castris egredi V. v boj iti. Kam? s sup.: egredi speculatum L., castris aquatum S.; s praep. in acc.: eg. ad bellum Ci., ad proelium C., ad oppugnandum S., in pacata sociorumque populi Romani fines L.; z dat. finalis: praesidio pabulationibus C.
b) z ladje (na suho) stopiti, izkrca(va)ti se: litus ad egrediendum nequaquam idoneum C., egressi veneramur Apollinis urbem V., egressique labant vestigia prima V., sese in terram esse egressum Ci., navi egredi non audebat C., egressus ratibus O., simulatque e navi egressus est Ci., ut e navi egressus est N.
c) (iz pristanišča) odjadrati, odpluti: egreditur in quadriremi Cleomenes e pontu Ci., egressae ante rates O.

— II. trans.

1. iti iz česa, iti prek kakega kraja, zapustiti (zapuščati) ga: Q., Plin. iun., egressis urbem Albanis L., egredi navem Cu., tecta Plin., portum Q., tentoria T.

2. prekoračiti, prestopiti, preseči (presegati): ego flumen Mulucham non egrediar S., egredi finem mundi Cu., annum sextum Cu., septemdecim annos T., exsilium T.; pren.: Vell., egredi modum T., clementiam maiorum suasque leges T., tecta altitudinem moenium egressa T. moleče čez, nad, modo muliebri eiulatu, aliquando sexum egressa voce infensa clamitabat T. čez žensko navado, familia praeturam non egressa T. ki se ni povzpela višje od preture, egredi veritatem Plin. iun. pretira(va)ti.

ēgregius 3, adv. -ē (ē in grex) iz črede izbran, od tod pren.

1. izbran, izvrsten, odličen, izboren, vrl, sijajen, krasen: forma, facies Ter., vir egregius Paullus, M. Scaurus, civis egregius, egregius poëta Ci., egregia fides, virtus, voluntas C., sigilla, templum Iovis Ci., liberalitas S., funus egregie factum H. sijajen pogreb, corpus eg. H., O. krasno telo, domūs egregiae H. palače, egregium silentium H. popoln molk, Caesar egregius H., victoria, senatus, par consulum L., egregium decus formae V., eg. laus, gens, urbs, os, stirps, iuvenis, animal V., uterque egregie Graece loquebatur Ci., locus egregie munitus C. Od tod v pogovornem jeziku pogosto le = poseben, prav dober: Hercules egregie factus ex aere Ci., egregie placere Ci. Včasih iron.: illa egregia mater Ci. (ki ima svojega zeta za ljubimca), egregia interea coniunx arma amovet V. (o ženi, ki izdaja svojega moža). Z določilom
a) v abl. instrumenti: coloribus egregiis et odoribus Lucr., egregius formā, pietate vel armis V., bello V., T., virtute V. moribus T.
b) v loc.: egregius animi V. izredno srčen, hraber, militiae S. spreten v boju, v orožju, fati mentisque egregius Stat.
c) s praep.: egregius in aliis artibus S., in bellica laude Ci., in procuratione civitatis Ci., quorum egregia in ea re fuisset industria N. ki bi se bili pri tem odlikovali s svojo delavnostjo, ingenium egregium ad miserias Ter., egregia indoles ad dicendum Ci., vir ad cetera egregius L.; z grškim acc.: regnum, cetera egregium L.
č) z inf.: pollice honesto egregius lusisse senes Pers.

2. časten, slaven: et sibi et cunctis egregium T., mihi egregium erat Pompei subolem in penates meos adsciscere T.; kot subst. neutr. = slavna dela: ut alia egregia omittam S., tamquam egregium T. kot kaj izvrstnega, scelera pro egregiis accipere T., egregium publicum dehonestare T. slavo države; egregius v cesarski dôbi naslov visokih dostojanstvenikov = prečastni, (njegovo) gospostvo: Lact., Cod. Th.

Opomba: Nenavaden superl.: mulier egregiissima Pac. fr., egregiissime (voc. masc.) Gell.

einarbeiten jemanden uvajati, vpeljevati, vpeljati (v delo); vdelati (sich se); etwas in den Boden: Agronomie und Gartenbau zadelati, podkopati; Wasser ein Loch in etwas: izdolbsti, beim Weben: vtkati; sich einarbeiten beim Weben: skrčiti se (pri tkanju)

einbacken^* peči v; intransitiv strditi se v, sich einbacken izgubiti težo pri pečenju

einführen

1. (importieren) uvažati, uvoziti

2. einen Schlauch, Katheter: uvesti, vpeljati, ein Diaphragma, ein Teil: vstaviti; Technik vložiti, vlagati

3. Vorschriften, einen neuen Artikel, in einen Kreis usw.: uvajati, uvesti, vpeljati

4. (hinzufügen) vnašati, prinašati, prinesti; (verabreichen) dajati, dati, Flüssigkeiten: dovajati einführen in eine Gleichung: upoštevati pri, vnesti v

einkehren zaviti v/k, iti v; einkehren bei Hunger, Sorgen: udomačiti se pri, postati stalen gost

einpendeln voziti se na delo; sich einpendeln (bei) ustaliti se, ustaviti se pri

eintreten^* (hineintreten) vstopiti, vstopati, eintreten in pristopiti k, vstopiti v; (geschehen) dogoditi se, priti do (X ist eingetreten prišlo je do) ; (beginnen) nastopiti, pojaviti se; eintreten in eine Diskussion: začeti (diskusijo); Technik dotekati, pritekati; eine Tür: vdreti (vrata); Schuhe: uhoditi; sich etwas in den Fuß eintreten zadreti si (pri hoji); eintreten für zavzemati se za

einweben^* vtkati; figurativ vpletati; sich einweben skrčiti se pri tkanju

eksìkluk m (t. eksiklik)
1. nepopolnost, pomanjkljivost, primanjkljaj: da odbijemo eksikluk odštejmo, kar manjka pri teži
2. nesreča, ki sledi kot božja kazen za greh: ubio ga eksikluk, bojim se teška -a

elbow¹ [élbou] samostalnik
anatomija komolec
tehnično koleno; stranski naslon (pri stolu)

at one's elbow pri roki
sleng to lift the elbow (too often) piti več, kot je pametno
out at elbows v raztrgani obleki; reven
up to the elbows in work zelo zaposlen
more power to your elbows! mnogo uspeha!
to rub elbows with s.o. družiti se s kom

électoral, e, aux [-ktɔral, ro] adjectif volilen

affiche féminin électorale volilni lepak
assemblée féminin 'électorale volilno zborovanje, skupščina
campagne féminin, lutte féminin électorale volilni boj
circonscription féminin électorale volilni okraj, okoliš
comité masculin électoral volilni odbor
corps masculin électoral volivci
discours masculin électoral volilni govor
fraude féminin électorale goljufija pri volitvah
liste féminin électorale volilni spisek, seznam
loi féminin électorale volilni zakon
plate-forme féminin électorale volilni program
propagande féminin électorale volilna propaganda
réunion féminin électorale volilni sestanek, shod
urne féminin électorale volilna žara

ēlectrum -ī, n (gr. ἤλεκτρον)

1. pri Hom. bledo zlato = zlato, ki ima primešanih 20—25 % srebra: Plin., Mart., Iuv., Sil., quod fieri ferro liquidove potest electro V., interque manus … versat levīs ocreas electro … V.

2. za Herodota se imenuje tako tudi jantar, ki so ga že starodavniki dobivali od vzhodnega morja: O., Plin., T.; vedeli so tudi že, da je jantar okamnela drevesna smola: pinguia corticibus sudent electra myricae V. jantarne kaplje; pl. tudi jantarne kroglice, jantarne jagode: O.

elegīa, starejše elegēa, -ae, f (gr. ἐλεγεία, sc. ᾠδή)

1. elegična pesem, elegija: O., Q., Mart., Stat.; pri O. z grško mero v nom.: flebilis indignos, Elegēiā, solve capillos, venit odoratos Eligeiā nexa capillos.

2. neke vrste ličje: Plin.

elektroliza samostalnik
1. kemija (kemijski postopek) ▸ elektrolízis
2. industrija (kemični obrat) ▸ elektrolizáló üzem
3. kozmetika (način odstranjevanja dlak) ▸ elektrolízis
Če se odločimo za odstranjevanje dlak z elektrolizo, naj to opravi kozmetičarka. ▸ Ha az elektrolízissel történő szőrtelenítés mellett döntünk, akkor azt kozmetikus végezze.

Elephantīnē -ēs, f (Ἐλεφαντίνη) Elefantina, otok v Nilu pri Sieni v Zgornjem Egiptu: Varr., Mel., Plin., T. — Soobl. Elephantis -idis, acc. -ida, f Elefantida: Vitr., Plin.

élire* [elir] verbe transitif izvoliti; izbrati

élire quelqu'un roi izvoliti koga za kralja
élire à la pluralité des voix, à l'unanimité, à la majorité absolue, au premier tour de scrutin izvoliti z večino glasov, soglasno, z absolutno večino, pri prvi volitvi
élire domicile nastaniti se