Franja

ermite [ɛrmit] masculin puščavnik; figuré samotar

vivre en ermite živeti kot puščavnik

erōe m

1. mitol. heroj

2. heroj, junak:
morire da eroe umreti kot junak
eroe da caffè iron. kavarniški lev
fare l'eroe a chiacchiere iron. junačiti se z jezikom

3. lit. glavni junak

error -ōris, m (errāre)

I.

1. blodenje, blodnja: Auct. b. Afr., ad quos Ceres in suo errore venisse dicitur Ci., error ac dissipatio civium Ci., Latona ex longo errore confugit Delum Ci. po dolgi blodnji, dic, Aenea, errores tuos V., palantes error certo de tramite pellit H., longo iactati errore Sen. ph., vagus hos ibi fixerat error Val. Fl.; hic a principiis est omnibus error Lucr. (o atomih); z objektnim gen.: pelagi erroribus actus V. po morju.

2. met.
a) konkr. blodnjak: (Labyrinthi) inremeabilis (inextricabilis) error V.
b) ovinek, zavoj: amnes in mare deducunt fessas erroribus undas O. utrujene po ovinkih, po dogem teku, per amnis flexus errorem volvens L. ovinkasto, Daedalus implet errore vias O. naredi pota, polna ovinkov, errores ferae Sil. skrivališča.

3. pren. omahovanje, negotovost, dvom(ljivost): meo est error animo Pl., animi incerto fluitans errore vagaris Lucr., horum me causa latebat, cum sic errores abstulit illa meos O., diffugiunt, quo quemque agit error O. = razprše se na vse strani, castra nihil aucta errorem faciebant L. je begal; z disjunktivnim vprašanjem: error, Papiriusne … an … L.

— II.

1. zabloda, zgrešitev (prave poti): ex errore in viam me reduxit Pl. s krivega pota, neque nos huc appulit error O.; z objektnim gen.: errore viae acti O., errore viarum L.; occ.: napačen (zgrešen) strel: iaculum detulit error in Idan O., error non est in hasta O. sulica nikdar ne zgreši cilja.

2. pren. zmota, pomota, prevara: erroris … ego illos et dementiae complebo Pl., insipientis est in errore perseverare Ci., in tantis tenebris erroris Ci. v tako veliki zmoti, errorem alicui eripere Ci., demere H., tollere Ci., deponere Ci., comperire, ferre Cu., remota erroris nebula Iuv., errorem detegere, corrigere Suet.; pesn.: aliquis latet error V. prevara (sleparija) se skriva, docebo, quo virtus, quo ferat error H. (virtus = pravo spoznavanje umetnosti, error = nevednost); s subjektnim gen.: obrepsisti ad honores errore hominum Ci., error senatūs Ci., insidiatoris L.; z objektnim gen.: in verborum errore versari Ci., nominis errore servatus est Ci. po pomoti v imenu, error veterum locorum V., error Graiarum iubarum V. pomota glede griv na čeladah, veri errore T.; occ.
a) blodna (blazna) misel: di meliora piis erroremque hostibus illum (sc. duint) V., fanaticus error H.
b) ljubezenska blodnja: ut me malus abstulit error! V., animi resanuit error O., quoniam novus incĭdit error Pr.; pl.: errores (naspr. concessi amores) Ap.
c) bojazen, strah: diffugiunt Tyrii, quo quemque agit error O.

3. met. zmota, pomota kot dejanje, spregled, napaka: solet bono viro error obici Ci., non possum utriusque vestrum errorem reticere Ci., cuius (ducis) errore eo esset deducta illa multitudo N.; occ.
a) (moralna) zmota, zabloda, pregrešek: errorem misero detrahe O., insontes errore luit Val. Fl., vitia atque errores exuit omnes Iuv., iuvenili errore Suet.
b) hiba v govoru, govorna hiba, jezikovna hiba: Q. (I, 5, 47).

4.

Error (pooseb. kot božanstvo) Zaslepljenost (= Ἄτη): illic Credulitas, illic temerarius Error O.

Erwartung, die, pričakovanje (tudi Philosophie); Erwartungen, pl , obeti; gegen Erwartung bolj/manj, kot bi človek pričakoval

erzeigen izkazati, izkazovati (sich se); erzeigen als prikazati/pokazati kot

Espenlaub, das, zittern wie Espenlaub tresti se kot šiba na vodi

esperanto samostalnik
1. (umetni jezik) ▸ eszperantóStanislav je tekoče govoril šest ali sedem jezikov, med drugim esperanto. ▸ Stanislav hat vagy hét nyelvet beszélt folyékonyan, többek között az eszperantót is.

2. (o univerzalni komunikaciji) ▸ eszperantóPop glasba postaja danes glasbeni esperanto po vsem svetu, tako kot postaja angleščina uradni svetovni jezik. ▸ Ahogy az angol a világ hivatalos nyelvévé, úgy a popzene is a világ zenei eszperantójává válik.

espinaca ženski spol špinača

espinacas pl špinača (kot jed)

esponja ženski spol goba; plovec, votlič; zaplečnik, zajedavec

beber como una esponja piti kot goba, biti hud pivec
pasar una esponja sobre todo vse pozabiti, ne več stvari pogrevati

essedārius -iī, m (essedum) vojak na vozu, voznik borec pri kelt. narodih: Ci.; pri rim. gladiatorskih bojih v cirkusu: Petr., Sen. ph., Suet.; kot fem.: mulier essedāria Petr. bojevnica na vozu.

essen^* (aß, hat gegessen) jesti; uživati; zu Mittag essen obedovati; zu Abend essen večerjati; auswärts essen jesti v gostilni/restavraciji; sich satt essen najesti se; etwas leer essen izprazniti; sich arm essen zapraviti vse za hrano; Es wird nicht so heiß gegessen, wie es gekocht wird Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha

ēssere^*1

A) v. intr. (pres. sono)

1. biti, obstajati:
Dio è Bog je
Dio non è Boga ni
bisogna prendere la vita com'è življenje je treba jemati tako, kot je
non ci (vi) sono uomini perfetti popolnih ljudi ni

2. živeti:
c'era una volta živel je nekoč
Carlo Rizzi del fu Giuseppe pravo Karlo Rizzi, sin pokojnega Jožefa

3. biti, zgoditi se:
sarà quel che sarà kar bo, pa bo
che sarà di me? kaj bo z mano?
che ne è stato di Pietro? kaj se je zgodilo s Petrom?

4. biti, priti:
fra due ore siamo in città v dveh urah smo v mestu
un attimo e sono da lei samo trenutek, prosim, pa bom pri vas
ci siamo! zdaj pa zares! tu smo!
ci sei? pren. pog. jasno?

5. biti; nahajati se, živeti v:
allora, sei del numero anche tu? no, ali greš zraven?
essere al sicuro biti na varnem
essere nei guai biti v škripcih
siamo alle solite! pa smo spet tam!
essere altrove pren. biti raztresen, biti odsoten
che ora è? koliko je ura?
da qui a casa ci sono due chilometri od tod do doma sta dva kilometra

6. biti (kot kopulativni glagol):
la balena è un mammifero kit je sesalec
come se niente fosse meni nič tebi nič

7. pog. tehtati:
il pane è un chilo kruha je kilogram, kruh tehta en kilogram; pog. stati:
quanto è in tutto? sono circa diecimila lire koliko je (znese) vse skupaj? približno deset tisoč lir bo

B) (v raznih predložnih zvezah)

1. (s predlogi in, di, da za označevanje pripadnosti, izvora, snovi)
essere in buono, in cattivo stato biti v dobrem, slabem stanju
essere in gran numero biti v velikem številu
essere in forse, in dubbio biti v dvomu
se fossi in lui če bi bil na njegovem mestu
essere di cattivo umore biti slabo razpoložen
essere di turno biti na vrsti
essere di Trieste biti iz Trsta
questo non è da voi to vam ni podobno
essere di ritorno vračati se
essere da più, da meno več, manj veljati

2. (s predlogom da, a označuje nujnost, možnost, koristnost česa)
è difficile da spiegare, è difficile a spiegarsi težko je to razložiti
è facile da dire, è facile a dirsi lahko je to reči
non c'è nulla da dire ni kaj reči
c'è da piangere človek bi se zjokal

3. (s predlogom per in z nedoločnikom glagola označuje skorajšnje dejanje)
siamo per lasciare la città na tem smo, da zapustimo mesto

4. (s predlogom per omejuje vrednost izraza, ki sledi)
per essere direttore è molto democratico za direktorja je zelo demokratičen
per essere intelligente, lo è inteligenten je, ni kaj

5. v. intr. impers.
è caldo, freddo toplo je, mrzlo je
è come tu dici tako je, kot praviš
beh, sa com'è no, saj veste, kako je s takimi stvarmi

ester [ɛste] verbe intransitif (le v nedoločniku)

ester en justice, ester en jugement nastopiti pred sodiščem (kot tožnik ali kot obtoženec)

estimar ceniti, čislati; oceniti, taksirati; meniti, misliti, smatrati

estimar conveniente smatrati za primerno
se lo estimo mucho zelo sem vam za to hvaležen, to je zelo ljubeznivo od vas
como mejor lo estime kot se Vam najbolje zdi
estimarse ceniti se, samoljuben biti

estomac [ɛstɔma] masculin želodec

à l'estomac (figuré) z drznostjo
crampes féminin pluriel d'estomac želodčni krči
maladie féminin de l'estomac želodčna bolezen
troubles masculin pluriel de l'estomac želodčne motnje
ulcère masculin à l'estomac čir na želodcu
avoir l'estomac creux, vide imeti prazen želodec
avoir l'estomac dans les talons biti lačen ko volk
avoir de l'estomac (figuré, familier) imeti pogum, biti predrzen
avoir un estomac d'autruche imeti želodec kot noj, izvrsten želodec, vse prebaviti ali prenesti
j'ai mal à l'estomac želodec me boli
manquer d'estomac (figuré) biti brez poguma, péjoratif biti šlevast
ouvrir l'estomac (figuré) zlačniti
se remplir l'estomac napolniti, nabasati si želodec

estrenar prvikrat uporabiti; prvič na odru uprizoriti

estrenar un traje prvič obleči obleko
estrenar un piso kot prvi se naseliti v stanovanju
este teatro estrena mucho to gledališče uprizarja mnogo krstnih predstav
sin estrenar nov, še nenošen
estrenarse nastopiti službo; prvič nastopiti na odru

ēstro m

1. zool. zolj (Oestrus):
estro bovino goveji zolj (Hypodermum bovis)

2. zanos, polet, spodbuda:
estro oratorio govorniški zanos

3. navdih, nagnjenje:
scrivere, comporre seguendo l'estro pisati, komponirati po navdihu

4. muha, muhast:
agire secondo l'estro e non secondo la ragione delati, kot ti pride na misel, ne po pameti
a estro po razpoloženju

et [e] in, ter, pa

et ... et i ... i, tako ... kot
et caetera in tako dalje
et moi donc! in jaz šele!
et voici comment in to takole, in sicer takole
et de trois to je (bila) št. 3; to bi bili trije
les mille et une nuits tisočin ena noč

et, adv. in conj. (prim. áti = gr. ἔτι, lat. at- v atavus, sl. od).

I. adv. osnovni pomen tudi; klas. redko in le pred zaimki, posameznimi izrazi in v posebnih obratih, npr. et hic, et ille, et ipse, et alii, et nunc, nam et, sed et, simul et Ci. idr., verum igitur et extremum Ci., et illud videamus Ci., natus et ipse deā V., fecerat et lupam V. tudi še; stopnjevanje = etiam, celo: calamitosus Deiotarus, qui et ab eo, qui in isdem castris fuerit, … accusetur! Ci.; stopnjevanje, dopustno pri participu: timeo Danaos et dona ferentes V. tudi če (celo če) nosijo darila; adv. okrepljen z drugimi členicami: et etiam ali et quoque tudi še: addam et illud etiam Ci., multa quoque et bello passus V.; nec non et Tyrii V. in tudi; et quidem seveda tudi, pa tudi: cruciatus est Trebonius: et quidem a Carthaginiensibus Regulus Ci.

II. conj.

1. in, ter, pa, in tudi, in hkrati, in vrh tega, in povrh, veže besede in stavke, puščajoč vsakemu delu njegovo vrednost: mater tua et soror a me diligitur (= ta in ona, vsaka zase) Ci., quoad possem et liceret Ci., magnum et grave bellum C., cuius pater regnum in Sequanis … obtinuerat et a senatu populi Romani amicus appellatus erat C., maior et qui prius imperitaret L. Najstarejša vezalna členica que veže dele s celoto ali celoto z deli, povzemajoč skupaj spadajoče vezane pojme v enoto: senatus populusque Romanus Ci. idr. (t.j. iz obeh sestavljena rimska zakonodajna oblast), terra marique, ferro ignique ali igni ferroque, coniuges liberique Ci. idr. Klas. in poznejša lat. te razlike ne poznata več, in in que sta si popolnoma enaka; le v pravkar omenjenih stalnih izrazih (senatus populusque Romanus itd.) je que ohranil prvotni pomen. Za atributi multi, pauci, unus se et ne sloveni: multae et magnae difficultates C. mnoge velike težave, mnogo velikih težav, unus perangustus aditus C. V zvezi hendiady-oin: ratio et cogitatio Ci. pametno mišljenje, ardor et impetus C. ognjevit (silen) napad, poscere et flagitare Ci. odločno zahtevati, relinquere et deserere Ci. nezvesto zapustiti, aequus et par, aequales et pares (virtutes) Ci. čisto enak(e). Za zanikani et se rabi nec (neque), gl. neque; če ni zanikana cela misel, ampak samo ena beseda, se rabi et non: dicam eos miseros, qui nati sunt, et non eos, qui mortui sunt Ci. Ponavljani veznik: et — et in — in, po eni strani — po drugi strani, deloma — deloma, kakor — tako: et discipulus et magister perhibebantur improbi Pl., et in patre et in filio Ci., amicitia et prodest et delectat Ci., quis non dolet interitum talis et civis et viri? Ci., et mari et terrā N. ali (pesn.) multum ille et terris iactatus et alto V. (v teh zvezah je vsak del posebej poudarjen, v zvezi terra marique sta dela povzeta v celoto); v mnogovezju et—et—et in — in — in: quo facilius et huius hominis innocentissimi miserias et illorum audaciam cognoscere possitis et rei publicae calamitatem Ci., at sunt morosi et anxii et iracundi et difficiles senes Ci., et antiquitate generis et gloriā maiorum et summā industriā florebat N. Več kot tročlene zveze se dajo vedno razstaviti v dvočlene. Ret. (redko) et—que in que—et: officia et reservata praetermissaque Ci., laudesque et grates egit L., aliusque et idem H. (drug in vendar) isti; tudi et—et—que ali et—et—atque: V. Če je en člen zanikan, stoji nec (neque) — et ne le ne — ampak, oz. et — nec (neque) ne le — ampak tudi ne: nec miror et gaudeo Ci., amicitias neque facile admisit et constantissime retinuit Suet., et rem agnoscit nec hominem ignorat Ci., intellegitis Pompeio et animum praesto fuisse nec consilium defuisse Ci. Če je le ena beseda zanikana, stoji et non: Manlius et semper me coluit et a studiis nostris non abhorret Ci.

2. et v posebnih pomenih in zvezah
a) in tako, in zato, in torej, in potemtakem: pons est interruptus et reliqua multitudo equitum interclusa C.
b) in sploh, skratka: studiose ab iis siderum magnitudines, intervalla, cursūs anquirebantur et cuncta caelestia Ci., Chrysippus et Stoici, Pericles et (omnes) Athenienses Ci., pronuntiabat dulci et proprio quodam oris sono Suet.
c) pojasnjujoč, poseb. kadar se že povedana misel s poudarkom ponovi = in sicer, in to, in posebno, namreč: peto id a tribuno plebis et a Curione tribuno Ci., magna vis est conscientiae et magna in utramque partem Ci., vives, et vives ita, ut vivis Ci., errabas, Verres, et vehementer errabas Ci., loco iniquo et leniter declivi C., id et facile effici posse N., molemque et montes insuper altos imposuit V., sola domum et tantas servabat filia sedes V., audieras, et fama fuit V. namreč, kajti, nullane habes vitia? immo alia et fortasse minora H. in sicer menda manjše, formam aedificiorum novam excogitavit, et ut ante insulas … porticus essent Suet.; iron.: dixit publice data drachmarum CCVI milia et dixit tantum Ci.
č) potrjujoč = in zares, in v resnici, in seveda: Ci., Suet., ad triumphum decessit Romam Papirius Cursor et fuit vir dignus omni bellica laude L.
d) predhodni misli pritikajoč nasprotje = in vendar, in pri (vsem) tem, in kljub temu: magister summa iam senectute est et cotidie commentatur Ci., quod (canorum in voce) equidem adhuc non amisi, et videtis annos Ci.; tako tudi pred vprašanji nejevolje, zavzetosti, navdajanja, zlasti v zvezi s quisquam: et mirabimur? Ci. in vendar naj se (pri tem še) čudimo? et quisquam dubitabit, quin huic hoc tantum bellum transmittendum sit … ? Ci., una cum gente tot annos bella gero, et quisquam numen Iunonis adorat? V. in (ker je to tako) kdo bo … častil? et quisquam ingenuas etiamnunc suscipit artes … ? O.
e) protivno za nikalnim stavkom = sed, ampak, temveč: animo non deficiam et id, quod suscepi, perferam Ci., nulla nobis societas cum tyrannis et potius summa distractio est Ci., id medici non tacuerunt et ad Dionysium sermonem rettulerunt N., populi potentiae non amicus et optimatium fautor erat N.
f) v silogizmu (logičnem sklepu) = atqui no pa: qui autem in morbo sunt, sani non sunt; et omnium insipientium animi in morbo sunt: omnes insipientes igitur insaniunt Ci.
g) časovno (= cum inversum), poseb. za predhodnimi iam, nondum, vix ipd. = kar, in že, in takoj, (in) tedaj, tedaj pa: vix prima inceperat aestas et Anchises dare vela iubebat V., straverunt aequora venti et rursus vocat auster in altum V., dixit et refulsit V., dixerat ille et iam auditur V., dic mihi … et eris mihi magnus Apollo H., impinge lapidem et dignum accipies praemium Ph., simul haec effatur, et testatur Lucan., sic fatus, et auras dissipat hasta tremens Stat., Semele vix dona … collo induit, et fallax intravit limina Iuno Stat., nondum quartus a victoria mensis, et libertus … vetera odiorum nomina aequabat T., pauci dies, et liber principis servus Plin. iun., tene hunc cursum, et probabitur experimento Plin. iun.
h) za besedami, ki izražajo enakost, podobnost ali različnost (npr. aeque, idem, par, similis, alius idr.) = atque (prav tako) kakor, ko: tu mihi es germanus pariter corpore et animo Ter., nisi aeque amicos et nosmet ipsos diligamus Ci., omnia fuisse in Themistocle paria et in Coriolano Ci., non alia (eadem) causa est aequitatis in uno servo et in pluribus Ci., aliter homines, aliter philosophos loqui putas oportere, aliter doctos et indoctos? Ci., similem sibi videri vitam hominum et mercatum eum Ci., haec eodem tempore Caesari mandata referebantur, et legati ab Haeduis et a Treveris veniebant C., non eadem nobis et illis necessitudo inpendet S., nota nobilitas viri et virtus omnibus erat Iust.

Opomba: Veznik et pesn. zapostavljen: fessi et parvae succedimus urbi V., Danaûm et, si fata fuissent, ut caderem meruisse manu V.