Franja

Zadetki iskanja

  • izúrjen exercé, entraîné, habile, adroit

    biti za kaj izurjen être entraîné à (faire) quelque chose
  • izvíjati (-am) | izvíti (-víjem)

    A) imperf., perf.

    1. svitare

    2. strappare; pren. strappare, carpire:
    izviti komu skrivnost strappare a uno un segreto
    pren. kaj iz trte izviti inventare qcs. di sana pianta

    B) izvíjati se (-am se) | izvíti se (-víjem se) perf., imperf. refl.

    1. svincolarsi, liberarsi

    2. pren. cercare scuse, scappatoie

    3. (priti, prihajati iz česa) sprigionarsi (fumo); prorompere (grida)

    4. pren. (prikazati, prikazovati se v obrisih) delinearsi, risaltare
  • izví(ja)ti (vijak) destornillar

    izvi(ja)ti komu kaj iz rok arrancar (ali quitar) a alg a/c de las manos
    izvi(ja)ti se (iz zadrege) lograr (fam arreglárselas para) salir de una situación apurada; (iskati izgovore) inventar pretextos
  • izžícati

    izžícati kaj od (iz) koga to scrounge something from someone
    izžícati 2 funta od koga žargon to touch someone for 2 pounds
  • jadikovati glagol
    pogosto v leposlovju (tarnati) ▸ siránkozik, sopánkodik
    jadikovati nad usodo ▸ siránkozik a sorsa felett
    jadikovati nad krivico ▸ siránkozik az igazságtalanságon
    jadikovati o bolečinah ▸ siránkozik a fájdalom miatt
    Ne gre, da bi kar naprej samo jadikovali in se smilili sami sebi, je treba tudi kaj narediti. ▸ Nem siránkozhatunk, és sajnáltathatjuk magunkat állandóan, tenni is kell valamit.
    Starši neprestano jadikujejo nad težavnostjo in preobremenjenostjo osnovnošolskih otrok. ▸ A szülők állandóan sopánkodnak az általános iskolás gyerekek nehézségei és túlterheltsége miatt.
  • Jagd, die, (-, -en) lov (auf na), hohe Jagd Jagd visoki lov; niedere Jagd Jagd nizki lov; Jagden, pl, vrste lova; figurativ lov, zasledovanje, pogon; figurativ direndaj, zmešnjava (war das eine Jagd! je bila to zmešnjava!); Jagd machen auf loviti, preganjati (koga, kaj); auf der Jagd nach etwas na lovu za (čim)
  • jamais [žamɛ] adverbe (sploh) kdaj; nikoli

    ne ... jamais nikoli, nikdar
    jamais plus nikdar več
    à (tout) jamais, pour jamais za vedno
    au grand jamais prav nikoli (več)
    jamais de la vie prav nikoli
    si jamais vous venez če (sploh) kdaj pridete
    plus que jamais bolj (več) kot kdajkoli
    c'est pire que jamais to je hujše kot kdajkoli (prej)
    il n' en fait jamais d'autres tako (on) vedno dela
    cela ne s'est jamais vu kaj takega svet še ni videl
    fais-le maintenant ou jamais stôri to zdaj ali pa nikoli
    mieux vaut tard que jamais bolje pozno kot nikoli
  • jambe [žɑ̃b] féminin krak, noga; steber, podpornik

    jambe artificielle, articulée umetna noga
    jambes cagneuses, en manches de veste iksaste noge
    jambe de force podpornik pri strešni gredi
    gras masculin de la jambe meča
    par-dessous la jambe igraje, brez truda, v spanju
    n'aller que d'une jambe (figuré) ne priti naprej
    avoir bonne jambe imeti dobre noge, biti dober pešec
    avoir les jambes cassées, brisées ne več moči hoditi
    avoir la jambe bien faite imeti lepe noge
    n'avoir plus de jambes ne več nog čutiti od utrujenosti
    couper, casser bras et jambes à quelqu'un (figuré) koga popolnoma onemogočiti, uničiti
    courir à toutes jambes teči, kar noge neso
    je te donnerai des jambes (figuré) te bom nagnal, ti bom že pokazal
    la peur donne des jambes strah požene moč v noge
    faire jambe de vin (populaire) nalesti se ga
    faire quelque chose par-dessous la jambe napraviti kaj malo vestno
    faire des ronds de jambe koketno se vesti
    jeter un chat aux jambes de quelqu'un komu polena pod noge metati
    jouer des jambes, prendre ses jambes à son cou hitro stopiti, teči, bežati
    jouer quelqu'un par-dessous jambe imeti lahek posel s kom
    passer la jambe à quelqu'un komu nogo podstaviti
    rompre quelqu'un bras et jambes koga pošteno premikastiti
    tenir la jambe à quelqu'un (populaire) gnjaviti, »moriti« koga
    je ne peux plus tenir sur mes jambes ne morem se več držati na nogah
    tirer dans les jambes de quelqu'un koga zahrbtno napasti
    tirer, traîner la jambe de fatigue s težavo hoditi
    traiter quelqu'un par-dessous jambe omalovaževati koga, zviška gledati na koga
    cela me fait, fera une belle jambe (ironično) od tega imam pa res kaj!
    cela ne vous rend pas la jambe mieux faite to vam prav nič ne koristi
    quand on n'a pas de tête, il faut avoir des jambes kdor nima v glavi, ima v petah
  • jásen (-sna -o)

    A) adj.

    1. (brez oblakov) sereno; (čist, bister) chiaro, limpido; knjiž. (svetel, bleščeč) chiaro, splendente:
    jasno vreme tempo sereno
    jasen tolmun un limpido tonfano
    jasna mesečina chiaro di luna
    inter. jasna strela! fulmini e tuoni!
    pren. strela z jasnega fulmine a ciel sereno

    2. (ki se dobro vidi ali sliši) chiaro; (ki ni zamolkel; čist) chiaro; limpido; lineare:
    jasen glas voce chiara
    jasne besede discorso lineare

    3. (vsebinsko opredeljen; razumljiv) chiaro; inequivocabile:
    jasne ideje idee chiare
    jasen dokaz chiara prova
    ne imeti jasnih pojmov o čem non avere idee chiare a proposito di
    jasen odgovor risposta inequivocabile

    4. (priseben, razumen) chiaro, lucido:
    bolnik ima le redko jasne trenutke il malato ha rari momenti di lucidità
    jasno, zmedeno govorjenje discorso lucido, confuso

    5. knjiž. (veder, iskren) sereno, schietto; (srečen, vesel) felice:
    jasen smeh riso schietto
    spomin na jasno mladost il ricordo della felice giovinezza
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vreči jasno luč na kaj chiarire qcs.
    videti kaj v jasni luči vedere qcs. con chiarezza

    B) jásni (-a -o) m, f, n
    menjavalo se je jasno in oblačno il tempo era ora sereno, ora nuvoloso
    priti kot strela z jasnega capitare come il fulmine a ciel sereno
    priti si na jasno venire in chiaro
    biti, ne biti si na jasnem glede česa capire, non capire qcs.
  • jásno adv.

    1. chiaramente, con chiarezza; chiaro:
    jasno se izražati esprimersi con chiarezza
    pren. kaj povedati jasno in glasno dire qcs. chiaro e netto
    jasno se zavedati svojih dolžnosti essere chiaramente cosciente, avere chiara coscienza dei propri doveri
    jasno je kot enkrat ena la cosa è chiara come il sole, come due più due fa quattro
    jasno zeleni gozdovi boschi di color verde chiaro

    2. (v povedni rabi izraža popolno sprejemanje) chiaro; sottinteso:
    jasno je sottinteso, resta sottinteso
    jasno je, da ne bo šel è chiaro che non andrà
    (eliptično):
    jasno, da ne ve chiaro che non sa
    (v medmetni rabi izraža soglasje brez pridržka) certo:
    'hočeš požirek vina?' — 'jasno' 'vuoi un goccio di vino?' — 'certo'
  • jáviti to let someone know, to make known, (s pismom) to write (ali to send word); to communicate; to give notice; (obvestiti) to inform, to notify, to advise, to apprise, to announce, to report; arhaično to give out (ali forth)

    jáviti komu kaj to notify someone of something
    jáviti se (pojaviti se) to appear, (prijaviti se) (osebno) to report, to present oneself, (s pismom) to send word of oneself, to give some sign of life
    jáviti se (za razpisano mesto) to apply for, to offer oneself for
    jáviti se k izpitu to enter for an examination
    že mesec dni se mi ni javil I have not heard from him for a month, it's a month since I last heard from him
    kot je že bilo javljeno as already announced (ali reported)
    javite mi, prosim... please let me know..., please send me word...
    javila se je pri nas she has called on us, she has called round to see us
    tujci se morajo jáviti policiji foreigners must report to the Police
  • jávnōst ž javnost: izbiti na javnost priti na dan; stupiti u javnost; iznijeti, izneti što na javnost spraviti kaj v javnost; govoriti pred javnošću
  • jàz (mêne)

    A) pron.

    1. io, me:
    jaz grem domov, ti pa kakor hočeš io me ne vado, tu fa come ti pare
    jaz sem gospodar! il padrone sono io!; pog. il padrone sono me!
    evf. jaz, da bi lagal! io mentitore!
    jaz, neumnež, sem mu verjel e io stupido gli credei
    reva jaz, ki sem sama povera me che sono sola
    bolje ga poznaš kot jaz tu lo conosci meglio di me
    meni ne verjameš? a me non credi?
    pojdi z menoj vieni con me
    (v brezosebni rabi izraža smiselni osebek)
    mene ne bo doma io non sarò a casa
    strah me je (io) ho paura
    sanja se mi (io) sogno

    2. (v dajalniku izraža pripadnost, svojino):
    ime mi je Jože (io) mi chiamo Giuseppe
    vsi so mi priča, da je res tutti possono testimoniare (essermi testimoni) che è vero

    3. pren. (v dajalniku izraža osebno prizadetost):
    poberi se mi! e vattene!
    bodi mi zdrav! stammi bene!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. bilo jih je kaj jaz vem koliko erano proprio tanti
    meni nič, tebi nič so me odpustili m'hanno licenziato così, su due piedi
    zaradi mene lahko kar gre per me può anche andare
    dobiva se pri meni ci troviamo da me
    zaleže za dva mene ne vale due come me
    PREGOVORI:
    danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te

    B) jàz (jàza) m io (tudi filoz. ); psih. io, Ego:
    biti zagledan v svoj jaz esser gonfio del proprio io
    filoz. jaz in nejaz l'io e il non-io
    drugi jaz l'alter ego
  • jazbina samostalnik
    1. (jazbečje bivališče) ▸ borzvár, borzlyuk, borzkotorék
    Dobro rejen jazbec zimo predremlje v jazbini. ▸ A jól táplált borz az egész telet átalussza a borzvárban.

    2. lahko izraža negativen odnos (zatočišče; zbirališče) ▸ barlang, lebuj
    Zdaj pa pojasnite, kako ste se znašli v tej razbojniški jazbini! ▸ Most aztán magyarázzátok el, hogyan kerültetek ebbe a rablóbarlangba!
    Nekega dne sem v Sohu zavil v neki bar, da bi kaj spil. Terry je stal za točilno mizo z nekaj sumljivimi tipi. Izvlekel sem ga iz jazbine. ▸ Az egyik nap bementem egy bárba a Sohóban, hogy igyak valamit. Terry néhány gyanús alakkal álldogált a pultnál. Kiráncigáltam ebből a lebujból.
  • je1

    1. sploh (kdaj)

    2. (od) nekdaj, seit je, seit eh und je od nekdaj

    3. je ... je/je ... desto/je ... um so čim ... tem, bolj ko ... bolj

    4. je nach glede na (kaj); je nachdem kot nanese

    5. je zwei po dva; für je 10 na vsakih 10 mehr denn je bolj kot sploh kdaj
  • jemáti to take

    jemáti na pósodo to borrow
    jemljem Vam čas I'm taking up your time
    jemáti kaj za čisto (sveto) resnico to take something as (ali for) gospel truth
    jemáti posojila to raise loans
    jemáti na up, na kredit to take on credit
    jemáti v poštev to take into consideration, to consider, to take into account, to allow for
    jemáti za zlo (zameriti) to take amiss, to take the wrong way
    ne jemljite mi tega za zlo! don't take that amiss!, don't take offence!
    jemáti slovo to take leave
    on vedno jemlje stvari preresno he takes everything much too seriously
  • jemáti prendre; ôter, enlever, dérober

    lahkomiselno (resno, tragično) jemati prendre à la légère (au sérieux, au tragique)
    v poštev (ozir) jemati tenir compte de quelque chose, prendre quelque chose en considération
    jemati slovo prendre congé
    ne jemljite mi za zlo ne le prenez pas en mauvaise part, ne m'en veuillez pas
    jemati si kaj k srcu prendre quelque chose à cœur
  • jemáti tomar

    lahkomiselno jemati tomar a la ligera
    resno jemati tomar en serio
    v poštev (ozir) jemati tomar (ali tener) en consideración; considerar
    jemati si kaj k srcu tomar a pecho a/c
    jemati za šalo tomar a risa
    jemati zdravila tomar medicamentos
    jemati mamila tomar estupefacientes
  • jerk1 [džə:k] samostalnik
    sunek, nenaden udarec, nagel gib, trzaj; krč, refleks (zlasti v kolenu)
    ameriško, sleng tepec, budala

    by jerks sunkoma
    with a jerk sunkovito, nenadoma
    at one jerk naenkrat, nenadoma
    to give s.th. a jerk nenadoma kaj potegniti
    sleng to put a jerk in it pljuniti v roke, poprijeti se
    britanska angleščina, sleng physical jerks telovadba, fizične vaje
    to get a jerk on (with) pohiteti (s čim)
  • jesen samostalnik
    1. (letni čas) ▸ ősz
    pozna jesen ▸ késő ősz
    zgodnja jesen ▸ kora ősz
    deževna jesen ▸ esős ősz
    topla jesen ▸ meleg ősz
    koledarska jesen ▸ naptári ősz
    meteorološka jesen ▸ meteorológiai ősz
    konec jeseni ▸ ősz vége
    zavleči se v jesen ▸ belenyúlik az őszbe
    prestaviti na jesen ▸ őszre halaszt
    znanilec jeseni ▸ ősz hírnöke
    cveteti do pozne jeseni ▸ késő őszig virágzik
    od jeseni ▸ ősztől
    do jeseni ▸ őszig
    sredi jeseni ▸ ősz közepén
    na jesen ▸ ősszel
    Tabor smo iz pomladi prestavili na jesen. ▸ A tábort tavaszról őszre halasztottuk.
    Kdo ve, kaj nas čaka na jesen, ko vode tukaj rade podivjajo. ▸ Ki tudja mi vár ránk ősszel, amikor itt a vizek meg szoktak vadulni.
    Povezane iztočnice: astronomska jesen

    2. (obdobje glede na dogajanje) ▸ ősz
    politična jesen ▸ politikai ősz
    pestra jesenkontrastivno zanimivo eseményekben gazdag ősz
    burna jesen ▸ viharos ősz
    Okoljskega ministra čaka burna politična jesen. ▸ A környezetvédelmi minisztert viharos politikai ősz várja.