izúrjen exercé, entraîné, habile, adroit
biti za kaj izurjen être entraîné à (faire) quelque chose
Zadetki iskanja
- izvíjati (-am) | izvíti (-víjem)
A) imperf., perf.
1. svitare
2. strappare; pren. strappare, carpire:
izviti komu skrivnost strappare a uno un segreto
pren. kaj iz trte izviti inventare qcs. di sana pianta
B) izvíjati se (-am se) | izvíti se (-víjem se) perf., imperf. refl.
1. svincolarsi, liberarsi
2. pren. cercare scuse, scappatoie
3. (priti, prihajati iz česa) sprigionarsi (fumo); prorompere (grida)
4. pren. (prikazati, prikazovati se v obrisih) delinearsi, risaltare - izví(ja)ti (vijak) destornillar
izvi(ja)ti komu kaj iz rok arrancar (ali quitar) a alg a/c de las manos
izvi(ja)ti se (iz zadrege) lograr (fam arreglárselas para) salir de una situación apurada; (iskati izgovore) inventar pretextos - izžícati
izžícati kaj od (iz) koga to scrounge something from someone
izžícati 2 funta od koga žargon to touch someone for 2 pounds - jadikovati glagol
pogosto v leposlovju (tarnati) ▸ siránkozik, sopánkodikjadikovati nad usodo ▸ siránkozik a sorsa felettjadikovati nad krivico ▸ siránkozik az igazságtalanságonjadikovati o bolečinah ▸ siránkozik a fájdalom miattNe gre, da bi kar naprej samo jadikovali in se smilili sami sebi, je treba tudi kaj narediti. ▸ Nem siránkozhatunk, és sajnáltathatjuk magunkat állandóan, tenni is kell valamit.
Starši neprestano jadikujejo nad težavnostjo in preobremenjenostjo osnovnošolskih otrok. ▸ A szülők állandóan sopánkodnak az általános iskolás gyerekek nehézségei és túlterheltsége miatt. - Jagd, die, (-, -en) lov (auf na), hohe Jagd Jagd visoki lov; niedere Jagd Jagd nizki lov; Jagden, pl, vrste lova; figurativ lov, zasledovanje, pogon; figurativ direndaj, zmešnjava (war das eine Jagd! je bila to zmešnjava!); Jagd machen auf loviti, preganjati (koga, kaj); auf der Jagd nach etwas na lovu za (čim)
- jamais [žamɛ] adverbe (sploh) kdaj; nikoli
ne ... jamais nikoli, nikdar
jamais plus nikdar več
à (tout) jamais, pour jamais za vedno
au grand jamais prav nikoli (več)
jamais de la vie prav nikoli
si jamais vous venez če (sploh) kdaj pridete
plus que jamais bolj (več) kot kdajkoli
c'est pire que jamais to je hujše kot kdajkoli (prej)
il n' en fait jamais d'autres tako (on) vedno dela
cela ne s'est jamais vu kaj takega svet še ni videl
fais-le maintenant ou jamais stôri to zdaj ali pa nikoli
mieux vaut tard que jamais bolje pozno kot nikoli - jambe [žɑ̃b] féminin krak, noga; steber, podpornik
jambe artificielle, articulée umetna noga
jambes cagneuses, en manches de veste iksaste noge
jambe de force podpornik pri strešni gredi
gras masculin de la jambe meča
par-dessous la jambe igraje, brez truda, v spanju
n'aller que d'une jambe (figuré) ne priti naprej
avoir bonne jambe imeti dobre noge, biti dober pešec
avoir les jambes cassées, brisées ne več moči hoditi
avoir la jambe bien faite imeti lepe noge
n'avoir plus de jambes ne več nog čutiti od utrujenosti
couper, casser bras et jambes à quelqu'un (figuré) koga popolnoma onemogočiti, uničiti
courir à toutes jambes teči, kar noge neso
je te donnerai des jambes (figuré) te bom nagnal, ti bom že pokazal
la peur donne des jambes strah požene moč v noge
faire jambe de vin (populaire) nalesti se ga
faire quelque chose par-dessous la jambe napraviti kaj malo vestno
faire des ronds de jambe koketno se vesti
jeter un chat aux jambes de quelqu'un komu polena pod noge metati
jouer des jambes, prendre ses jambes à son cou hitro stopiti, teči, bežati
jouer quelqu'un par-dessous jambe imeti lahek posel s kom
passer la jambe à quelqu'un komu nogo podstaviti
rompre quelqu'un bras et jambes koga pošteno premikastiti
tenir la jambe à quelqu'un (populaire) gnjaviti, »moriti« koga
je ne peux plus tenir sur mes jambes ne morem se več držati na nogah
tirer dans les jambes de quelqu'un koga zahrbtno napasti
tirer, traîner la jambe de fatigue s težavo hoditi
traiter quelqu'un par-dessous jambe omalovaževati koga, zviška gledati na koga
cela me fait, fera une belle jambe (ironično) od tega imam pa res kaj!
cela ne vous rend pas la jambe mieux faite to vam prav nič ne koristi
quand on n'a pas de tête, il faut avoir des jambes kdor nima v glavi, ima v petah - jásen (-sna -o)
A) adj.
1. (brez oblakov) sereno; (čist, bister) chiaro, limpido; knjiž. (svetel, bleščeč) chiaro, splendente:
jasno vreme tempo sereno
jasen tolmun un limpido tonfano
jasna mesečina chiaro di luna
inter. jasna strela! fulmini e tuoni!
pren. strela z jasnega fulmine a ciel sereno
2. (ki se dobro vidi ali sliši) chiaro; (ki ni zamolkel; čist) chiaro; limpido; lineare:
jasen glas voce chiara
jasne besede discorso lineare
3. (vsebinsko opredeljen; razumljiv) chiaro; inequivocabile:
jasne ideje idee chiare
jasen dokaz chiara prova
ne imeti jasnih pojmov o čem non avere idee chiare a proposito di
jasen odgovor risposta inequivocabile
4. (priseben, razumen) chiaro, lucido:
bolnik ima le redko jasne trenutke il malato ha rari momenti di lucidità
jasno, zmedeno govorjenje discorso lucido, confuso
5. knjiž. (veder, iskren) sereno, schietto; (srečen, vesel) felice:
jasen smeh riso schietto
spomin na jasno mladost il ricordo della felice giovinezza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vreči jasno luč na kaj chiarire qcs.
videti kaj v jasni luči vedere qcs. con chiarezza
B) jásni (-a -o) m, f, n
menjavalo se je jasno in oblačno il tempo era ora sereno, ora nuvoloso
priti kot strela z jasnega capitare come il fulmine a ciel sereno
priti si na jasno venire in chiaro
biti, ne biti si na jasnem glede česa capire, non capire qcs. - jásno adv.
1. chiaramente, con chiarezza; chiaro:
jasno se izražati esprimersi con chiarezza
pren. kaj povedati jasno in glasno dire qcs. chiaro e netto
jasno se zavedati svojih dolžnosti essere chiaramente cosciente, avere chiara coscienza dei propri doveri
jasno je kot enkrat ena la cosa è chiara come il sole, come due più due fa quattro
jasno zeleni gozdovi boschi di color verde chiaro
2. (v povedni rabi izraža popolno sprejemanje) chiaro; sottinteso:
jasno je sottinteso, resta sottinteso
jasno je, da ne bo šel è chiaro che non andrà
(eliptično):
jasno, da ne ve chiaro che non sa
(v medmetni rabi izraža soglasje brez pridržka) certo:
'hočeš požirek vina?' — 'jasno' 'vuoi un goccio di vino?' — 'certo' - jáviti to let someone know, to make known, (s pismom) to write (ali to send word); to communicate; to give notice; (obvestiti) to inform, to notify, to advise, to apprise, to announce, to report; arhaično to give out (ali forth)
jáviti komu kaj to notify someone of something
jáviti se (pojaviti se) to appear, (prijaviti se) (osebno) to report, to present oneself, (s pismom) to send word of oneself, to give some sign of life
jáviti se (za razpisano mesto) to apply for, to offer oneself for
jáviti se k izpitu to enter for an examination
že mesec dni se mi ni javil I have not heard from him for a month, it's a month since I last heard from him
kot je že bilo javljeno as already announced (ali reported)
javite mi, prosim... please let me know..., please send me word...
javila se je pri nas she has called on us, she has called round to see us
tujci se morajo jáviti policiji foreigners must report to the Police - jávnōst ž javnost: izbiti na javnost priti na dan; stupiti u javnost; iznijeti, izneti što na javnost spraviti kaj v javnost; govoriti pred javnošću
- jàz (mêne)
A) pron.
1. io, me:
jaz grem domov, ti pa kakor hočeš io me ne vado, tu fa come ti pare
jaz sem gospodar! il padrone sono io!; pog. il padrone sono me!
evf. jaz, da bi lagal! io mentitore!
jaz, neumnež, sem mu verjel e io stupido gli credei
reva jaz, ki sem sama povera me che sono sola
bolje ga poznaš kot jaz tu lo conosci meglio di me
meni ne verjameš? a me non credi?
pojdi z menoj vieni con me
(v brezosebni rabi izraža smiselni osebek)
mene ne bo doma io non sarò a casa
strah me je (io) ho paura
sanja se mi (io) sogno
2. (v dajalniku izraža pripadnost, svojino):
ime mi je Jože (io) mi chiamo Giuseppe
vsi so mi priča, da je res tutti possono testimoniare (essermi testimoni) che è vero
3. pren. (v dajalniku izraža osebno prizadetost):
poberi se mi! e vattene!
bodi mi zdrav! stammi bene!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. bilo jih je kaj jaz vem koliko erano proprio tanti
meni nič, tebi nič so me odpustili m'hanno licenziato così, su due piedi
zaradi mene lahko kar gre per me può anche andare
dobiva se pri meni ci troviamo da me
zaleže za dva mene ne vale due come me
PREGOVORI:
danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te
B) jàz (jàza) m io (tudi filoz. ); psih. io, Ego:
biti zagledan v svoj jaz esser gonfio del proprio io
filoz. jaz in nejaz l'io e il non-io
drugi jaz l'alter ego - jazbina samostalnik
1. (jazbečje bivališče) ▸ borzvár, borzlyuk, borzkotorék
Dobro rejen jazbec zimo predremlje v jazbini. ▸ A jól táplált borz az egész telet átalussza a borzvárban.
2. lahko izraža negativen odnos (zatočišče; zbirališče) ▸ barlang, lebuj
Zdaj pa pojasnite, kako ste se znašli v tej razbojniški jazbini! ▸ Most aztán magyarázzátok el, hogyan kerültetek ebbe a rablóbarlangba!
Nekega dne sem v Sohu zavil v neki bar, da bi kaj spil. Terry je stal za točilno mizo z nekaj sumljivimi tipi. Izvlekel sem ga iz jazbine. ▸ Az egyik nap bementem egy bárba a Sohóban, hogy igyak valamit. Terry néhány gyanús alakkal álldogált a pultnál. Kiráncigáltam ebből a lebujból. - je1
1. sploh (kdaj)
2. (od) nekdaj, seit je, seit eh und je od nekdaj
3. je ... je/je ... desto/je ... um so čim ... tem, bolj ko ... bolj
4. je nach glede na (kaj); je nachdem kot nanese
5. je zwei po dva; für je 10 na vsakih 10 mehr denn je bolj kot sploh kdaj - jemáti to take
jemáti na pósodo to borrow
jemljem Vam čas I'm taking up your time
jemáti kaj za čisto (sveto) resnico to take something as (ali for) gospel truth
jemáti posojila to raise loans
jemáti na up, na kredit to take on credit
jemáti v poštev to take into consideration, to consider, to take into account, to allow for
jemáti za zlo (zameriti) to take amiss, to take the wrong way
ne jemljite mi tega za zlo! don't take that amiss!, don't take offence!
jemáti slovo to take leave
on vedno jemlje stvari preresno he takes everything much too seriously - jemáti prendre; ôter, enlever, dérober
lahkomiselno (resno, tragično) jemati prendre à la légère (au sérieux, au tragique)
v poštev (ozir) jemati tenir compte de quelque chose, prendre quelque chose en considération
jemati slovo prendre congé
ne jemljite mi za zlo ne le prenez pas en mauvaise part, ne m'en veuillez pas
jemati si kaj k srcu prendre quelque chose à cœur - jemáti tomar
lahkomiselno jemati tomar a la ligera
resno jemati tomar en serio
v poštev (ozir) jemati tomar (ali tener) en consideración; considerar
jemati si kaj k srcu tomar a pecho a/c
jemati za šalo tomar a risa
jemati zdravila tomar medicamentos
jemati mamila tomar estupefacientes - jerk1 [džə:k] samostalnik
sunek, nenaden udarec, nagel gib, trzaj; krč, refleks (zlasti v kolenu)
ameriško, sleng tepec, budala
by jerks sunkoma
with a jerk sunkovito, nenadoma
at one jerk naenkrat, nenadoma
to give s.th. a jerk nenadoma kaj potegniti
sleng to put a jerk in it pljuniti v roke, poprijeti se
britanska angleščina, sleng physical jerks telovadba, fizične vaje
to get a jerk on (with) pohiteti (s čim) - jesen samostalnik
1. (letni čas) ▸ őszpozna jesen ▸ késő őszzgodnja jesen ▸ kora őszdeževna jesen ▸ esős ősztopla jesen ▸ meleg őszkoledarska jesen ▸ naptári őszmeteorološka jesen ▸ meteorológiai őszkonec jeseni ▸ ősz végezavleči se v jesen ▸ belenyúlik az őszbeprestaviti na jesen ▸ őszre halasztznanilec jeseni ▸ ősz hírnökecveteti do pozne jeseni ▸ késő őszig virágzikod jeseni ▸ ősztőldo jeseni ▸ őszigsredi jeseni ▸ ősz közepénna jesen ▸ ősszelTabor smo iz pomladi prestavili na jesen. ▸ A tábort tavaszról őszre halasztottuk.
Kdo ve, kaj nas čaka na jesen, ko vode tukaj rade podivjajo. ▸ Ki tudja mi vár ránk ősszel, amikor itt a vizek meg szoktak vadulni.
Povezane iztočnice: astronomska jesen
2. (obdobje glede na dogajanje) ▸ őszpolitična jesen ▸ politikai őszpestra jesen ▸ kontrastivno zanimivo eseményekben gazdag őszburna jesen ▸ viharos őszOkoljskega ministra čaka burna politična jesen. ▸ A környezetvédelmi minisztert viharos politikai ősz várja.