Franja

nihilum, skrč. nīlum (le pri Kom. in Lucr.) -ī (dat. je redek in le poklas.), n (iz *ne-hīlom, *ne-hīlum, iz česar je nastalo ni-hĭlum in skrč. nīlum „niti vlakence“, „niti dlaka“; prim. hīlum in nihil, nīl)

1. subst. nič: erit aliquid, quod aut ex nihilo oriatur aut in nihilum subito occidat Ci., ut de nihilo quidpiam fiat Ci., ad nihilum venire Ci. ali in nihilum interire Ci. „na nič priti“, „v nič priti“ = razpasti, propasti, ad nihilum recidere Ci. zopet priti (se pogrezniti) do niča (v nič), ad nihilum redigere L. na nič (do niča) spraviti, uničiti, nil igitur fieri de nilo posse fatendumst Lucr., possunt ad nilum quaeque reverti Lucr., ne tibi res redeant ad nilum Lucr., ne res ad nilum redigantur funditus omnes Lucr., hoc quod vivimus proximum nihilo est Sen. ph., nihilo addito Plin., quod se receptura sit in aliquid omnino de nihilo Tert.; z gen.: nihilum eius Ci., non nihilum divinationis Vop.; v predklas. lat. pisano ločeno: neque proficit hilum Poeta ap. Ci., neque dispendi facit hilum Enn. ap. Varr., neque inter se contendant viribus hilum Lucr. (gl. hīlum). Posebna rekla:
a) nihilī (gen. pretii) esse niti dlake ne biti vreden = ne biti vreden nič, brez vrednosti (cene) biti, nobene vrednosti ne imeti, nihilī (nilī) aestimare, nihilī (nilī) facere, nihilī (nilī) pendĕre, nihilī (nilī) putare za nič šteti, nič ne čislati, nič ne imeti v čislih, nič ne ceniti: bestia nihili, verbum nihili Pl., quem putamus esse non hili, dicimus nihili Varr., homo nihili Varr. ali samo nihili (unde is, nili?) Pl. niče, ničvrednež, ex quo idem (sc. homo) nihili dicitur Ci., parvi pretii est, qui iam nihili sit Ci. ep., nihili aestimare Ci., auspicia nihili putare Ci., video te nili pendere prae Philolache omnīs homines Pl., pater eius nili pendit Ter., nihili facere Pl., Ci., toda: homo nihili factus Pl. skopljen(ec).
b) nihilō (nīlō) (abl. mensurae pri komp.) niti za dlako, las (ne) = nič: nihilo maius Ci., nihilo diligentior esse coepit Ci., nihilo ut sapientior ille, qui te deridet, caudam trahat H., cum contemptim tribuni plebis rem nihilo segnius peragerent L.; precej često nihilō plūs Ter. ali nihilō magis Ci., H. niti za las več, nič več (bolj) = prav tako malo, nihilo (nīlō) minus (pisano tudi nihilōminus) α) nič manj = prav toliko: quod sunt satis? quattuor, nilo minus Pl. β) nič manj = prav tako, pri vsem tem, kljub temu, vendar(le): N., minus dolendum fuit ne non perfecta, sed poeniendum certe nihilominus Ci., post eius mortem nihilo minus id facere conantur C., nihilo minus tamen agi posse de compositione C.; tudi: minus nilo Caecil. fr.; z izpuščenim minus: nilo ego quam nunc tu amata sum Pl.; s quam: Ci. ali atque (ac) kot: Lucr. γ) = manj kot nič: Ter.; v pomenih, navedenih pod β) nihilō (nīlō) minus, tudi nihilō (nīlō) secius (sētius) in nihilō (nīlō) dēterius: nam [qua] si servos [meus] esses, nihilo setius mihi obsequiosus semper fuisti Pl., sed nilo setius mox puerum huc deferent ante ostium Ter., nihilo secius Caesar … duas acies hostem propulsare … iussit C., nihilo tamen secius principibus Treverorum ad se convocatis hos singillatim Cingetorigi conciliavit C., nihilo secius tamen Varr., Conon nihilo setius apud praefectos regis versabatur N., nihilo setius Aquileiam usque perseveraverunt Suet., nilo deterius dominae ius esse H.; nihilo (nīlō) aliter nič drugače, prav tako: ego isti nilo sum aliter ac fui Ter., non nihilō (aestimare) Ci. nekoliko.
c) dē nihilō za nič = brez vzroka, brez razloga, neutemeljeno, brez osnove, neosnovano: qui alteri de nilo audacter dicunt contumeliam Pl., mali rem exempli esse de nihilo hospites corripi L., fiducia nōn dē nihilō profecto concepta L. ne brez vzroka.
d) prō nihilō est toliko je kot nič, nič ne velja, šteje se za nič, ni nič v čislih: omnis voluptas pro nihilo est Ci.
e) prō nihilō ducere (putare): Ci. ali prō nihilō habere Caecil. fr., L. za nič (za malo) šteti, nič ne ceniti (čislati), (nič) ne imeti v čislih.

2. (acc.) nihilum (okrepljen nōn) v nobenem oziru, nikakor ne: L., est genus unum stultitiae nihilum metuenda timentis H.

nikákor ne by no means, not at all, on no account; in no way; arhaično nowise

tega nikákor ne morem storiti I can't possibly do it

nikákršen (-šna -o) adj. (noben) nessuno:
ne dam za nikakršen denar non lo do a nessun prezzo

nikár on no account

nikár ne pozabi! be sure not to forget it!
nikár tega ne delaj! don't do that on any account!, make sure you don't do that!

Nikole ženski spol figurativno Sankt Nimmerlein
do svetega Nikoleta bis zu den griechischen Kalenden
ob svetem Nikoletu an Nimmerleinstag, am Sankt-Nimmerleins-Tag, wenn Ostern und Pfingsten auf einen Tag fallen

Nīlus -ī, m (Νεῖλος) Níl

1. reka v Egiptu: Lucr., Vitr., Sen. ph., Lucan., Plin., Iuv., M., Amm. idr., Aegyptum Nilus irrigat et, cum tota aestate obrutam oppletamque tenuit, tum recedit mollitosque et oblimatos ad serendum agros relinquit Ci., septemfluus, septemplex O. po sedmerem ustju, sedemrokavni delti; pooseb. kot rečni bog: V. — Od tod
a) adj. α) Nīliacus 3 αα) nílski: gurges, fontes Lucan., crocodilus Mart., fera (= crocodilus) Mart., olus (= colocasia) Mart., navicularii Aurelianus ap. Vop. αβ) pesn. meton. egíptovski, egipčánski: Niliacis carmina lusa modis O., amor Lucan. = ljubezen do Kleopatre, tyrannus Lucan., acetum Plin., iuvenca (= Io ali Isis) Mart., plebs Iuv., pecus (= Apis) Stat. β) Nīlōticus 3 (Νειλωτικός) Nílov, nílski: aqua Sen. ph., rura Lucan., tellus Mart. γ) Nīlōtis -idis, f (Νειλῶτις) nílska, pesn. = egíptovska: acus Lucan., tunica Mart., aqua Sid.
b) subst. α) Nīli-cola -ae, m (Nīlus in colere) prebivalec ob Nilu = Ponilovec, Egipčan: Prud. β) Nīli-gena -ae, m (Nīlus in genere = gīgnere) = Νειλογενής ob Nilu rojen = Egipčan: Macr.; gen. pl. Niligenûm deûm (po novejših izdajah omnigenûm deûm).

2. metaf. Nīlus -i, m kot nom. apel. struga, korito, rója, jarek, prekop: ductus vero aquarum, quos isti Nilos et Euripos vocant Ci.

nine² [náin] samostalnik
devetica; devetka (karta, številka itd.)
ameriško basebalsko moštvo

the Nine devet muz
to the nines do skrajnosti
dressed up to the nines biti kakor iz škatlice

nizkôtnost baseness, vileness, meanness; low-mindedness

kakšna nizkôtnost! what a mean thing to do!
skrajna nizkôtnost supreme baseness

nizozemsko prislov
1. (o jeziku) ▸ hollandul
Do takrat je Truth govorila samo nizozemsko. ▸ Truth addig csak hollandul beszélt.
Belgija je majhna kraljevina, razdeljena na južni, valonski del, ki govori francosko, in severni, flamski del, ki se sporazumeva po nizozemsko. ▸ Belgium apró királyság, amely déli, francia nyelvű vallon, és északi, flamand részre osztható, ahol hollandul beszélnek.

2. (o načinu ali stilu) ▸ holland
Rešitev po nizozemsko: Da bi čistili mestne ulice, alkoholikom plačajo s pivom. ▸ A holland megoldás: azért, hogy tisztítsák a város utcáit, az alkoholistáknak sörrel fizetnek.
Veriga Moooi je smrtno resen odgovor na banalno pohištveno industrijo, a po nizozemsko vsebuje še kup ironičnega humorja. ▸ A Moooi-lánc halálosan komoly válasz a banális bútoriparra, de holland módra sok ironikus humort is tartalmaz.

nižin|a ženski spol (-e …) die Niederung, die Ebene, Tiefebene, das Tiefland; pred hribovjem: das Unterland; močvirnata: das Marschland
Padska nižina die Poebene
Panonska nižina Pannonisches Becken
sneg do nižin Schnee bis in die Tallagen hinein

nóč night; night-time, nightfall; (tema) darkness, dark

do nóči till dark
pozno v nóč far into the night, till late at night
pred nóčjo before nightfall
vsako nóč every night, nightly
nóč za nóčjo night after night
sredi trde nóči in the dead of the night, at dead of night
preko nóči, čez nóč overnight
pod nóč in the dusk
vso, celo nóč all night (long)
neke nóči one (certain) night
preteklo nóč last night
cele nóči for whole nights
neke temne nóči on a dark night
lahko nóč! good night!
trajajoč vso nóč nightlong, all-night
nóč na dan (24 ur brez prekinitve) around the clock
mesečna nóč moonlit (ali moonlight) night
kresna nóč Midsummer Night
božična, sveta nóč religija Christmas Eve
novoletna nóč New Year's Eve
velika nóč religija Easter
poročna nóč wedding night, nuptial night
šentjernejska nóč zgodovina the Massacre of St. Bartholomew's Eve
polarna nóč the polar night
viharna nóč a dirty night
nóč brez spanja a sleepless night, a restless night
1001 noč Arabian Nights' Entertainments pl, the Arabian Nights pl
nóč se dela it is getting dark; it is growing dark
biti različen kot nóč pa dan to be as different as chalk and cheese
prebiti dobro (slabo) nóč to have (ali to pass) a good (a bad) night
nóč in dan mislim na to I keep thinking of it night and day
vso nóč sem spal I slept the whole night (through)
prebil sem nóč brez spanja I had (ali passed) a sleepless night, I did not sleep a wink all night
vso nóč nisem niti za hip zatisnil očesa I could not get a wink of sleep all night
prekrokati nóč to make a night of it
prebdeti, prečuti nóč to sit up all night
on bdí dolgo v nóč he sits up late, he keeps late hours
delati nóč in dan to work night and day
ostati čez nóč (prenočiti) to stay the night
nóč ga je vzela he slipped away under cover of night

Nōdūtus (slabše Nōdōtus) -ī, m (nōdus) Nodút, Nodót = „Kolenčar, Vozličar“, božanstvo, ki poganja klijoče setvine od kolenca do kolenca: Aug.; Arn. ga imenuje Nōdūtis Nodútis.

nog|a¹ [ô] ženski spol (-e …) anatomija das Bein, (stopalo) der Fuß; ( medicinaiksasta X-Bein, izbočena Hohlfuß, kadilska Raucherbein, kepasta Klumpfuß, konjska Pferdefuß, Spitzfuß, oksasta O-Bein, ploska Plattfuß, razmaknjena Spreizfuß; pri kipih: počivajoča/razgibana Spielbein, nosilna Standbein)
lesena noga Holzbein
močno se poteča noga Schweißfuß
indijanci Črna noga Schwarzfußindianer množina
pri prižnici: der Fuß
figurativno težka noga pri vožnji z avtomobilom: der Bleifuß
… noge/nog Fuß-, Bein-
(bolezen das Fußleiden, drža die Fußstellung, glivična bolezen die Fußpilzerkrankung, odtis der Fußeindruck, Fußabdruck, zlom der Beinbruch, kad za noge die Fußwanne, letev za noge die Fußleiste, opora za nogo die Fußstütze, opornica za nogo medicina die Beinschiene, ščitnik za nogo der Beinschutz)
ne čutiti noge kein Gefühl im Fuß haben
podstaviti nogo komu (jemandem) ein Bein stellen
zviti si nogo sich den Fuß vertreten
brez noge medicina beinamputiert

na nogi auf dem Fuß
živeti na veliki nogi auf großem Fuß leben, in großem Stil leben

z nogo mit dem Fuß
sunek z nogo šport der Beinschlag
biti z eno nogo v grobu figurativno am Rand des Grabes stehen/mit einem Fuß im Grabe stehen
dotikati se z nogo koga füßeln
drsati z nogo pri hoji: den Fuß schleifen
vstati z levo nogo mit dem linken Bein aufstehen
zadreti si v nogo pri hoji: sich (etwas) in den Fuß treten
noge množina:
dolge tenke noge Storchbeine množina
iksaste noge X-Beine
z iksastimi nogami x-beinig, X-beinig
oksaste noge Säbelbeine
kratke krive noge Dackelbeine
dobiti noge figurativno Beine bekommen/kriegen, Füße bekommen
imeti mehke noge nicht mehr ganz standfest sein
teči: kar nesejo noge (laufen) was die Beine hergeben
laž ima kratke noge Lügen haben kurze Beine
ne da bi si zmočil noge trockenen Fußes
ožuliti si noge sich wund laufen
razgibati si noge sich die Beine vertreten
vleči noge za seboj pri hoji: die Beine nachziehen, hatschen
komu zvezati roke in noge (jemanden) an Händen und Füßen fesseln
nog množina:
par nog das Beinpaar
nega nog die Fußpflege
potenje nog der Fußschweiß
umivanje nog die Fußwäsche, figurativno die Fußwaschung
razkrečenih nog spreizbeinig
trdih nog steifbeinig
lahkih nog schnellfüßig, leichten Fußes
urnih nog flinkfüßig
ploskih nog plattfüßig
-beinig (tenkih nog storchbeinig)
čez noge über die Füße/Beine
spotikati se čez lastne noge über seine eigenen Füße stolpern

med noge zwischen die Füße/Beine
stisniti rep med noge den Schwanz einziehen (tudi figurativno)

na nogah auf den Beinen
bolan na nogah fußleidend
na negotovih nogah staksig, schwach auf den Beinen, figurativno auf schwachen Beinen
na dveh nogah auf zwei Beinen, figurativno (živ) wandelnd
biti na nogah auf den Beinen/Füßen sein, (biti pokonci) auf sein
biti na majavih nogah auf wackligen/schwachen Füßen stehen (tudi figurativno)

na noge auf die Beine
hrom na noge fußlahm
nog na zadnje noge kreuzlahm
dvigniti na noge auf die Beine bringen, lovstvo aufjagen, občinstvo pri koncertu ipd.: mitreißen
pasti na noge auf die Füße/Beine fallen (tudi figurativno)
pomagati na noge komu (jemandem) aufhelfen, auf die Beine/Füße helfen, (jemanden) auf die Beine stellen (tudi figurativno), figurativno (jemandem) auf die Sprünge helfen
postaviti na noge aufstellen, auf die Beine/Füße stellen
postaviti se na lastne noge figurativno sich auf eigene Füße stellen
postaviti se na zadnje noge žival: Männchen machen, schön machen, človek: (upreti se) sich auf die Hinterbeine stellen
šport skok na noge der Fußsprung
šport skok na noge skrčeno der Paketsprung
spraviti na noge auf die Beine bringen/stellen, bolnika: aufpäppeln, občinstvo: mitreißen

od nog von den Füßen
od mladih nog von klein auf, von den Kindesbeinen an, von jung auf
od nog do glave von Kopf bis Fuß, von oben bis unten
pod noge:
metati polena pod noge Knüppel zwischen die Beine werfen, Steine in den Weg legen
vzeti pot pod noge die Beine in die Hand nehmen, die Beine unter den Arm nehmen

pod nogami unter den Füßen
goreti pod nogami komu (jemandem) heiß unter den Füßen sein
izgubiti tla pod nogami figurativno den Boden unter den Füßen verlieren

v nogah in den Beinen

bolečina v nogah der Fußschmerz

za noge für die Füße/Beine
prostor za noge die Beinfreiheit
sprej za noge der Fußspray
vreča za noge der Fußsack

z nog von den Füßen
stresti si kaj z nog (etwas) von den Füßen schütteln

z nogami mit den Füßen/Beinen
težave z nogami das Beinleiden
šport kroženje z nogami das Beinkreisen
otepati z nogami hampeln, um sich schlagen
zvoniti z nogami mit den Beinen/Füßen baumeln

nôga foot, pl feet; (krak) leg; (klavnih živali) hoof, pl -s, hooves, (za jed) trotter; (čaše) stem, foot; (mize, stola) leg

prednja nôga foreleg
zadnja nôga hind leg
od glave do nôg from head to foot, from top to toe
prekrižanih nôg cross-legged
zaspale nôge (mravljinci v nogah) pins and needles
lahkih nôg light-footed, light-foot
umivanje nôg footwashing
ki ima nôge na O bandy-legged, bandy, bowlegged
nôge na X knock-knees
ki ima nôga na X knock-kneed
že biti na nôgah to be on one's feet
ves dan sem že na nôgah I have been on the go (ali run off my feet) all day
biti z eno nôgo v grobu to have one foot (ali one's feet) in the grave, to be on one's last legs
biti šibak v nôgah to be unsteady (ali groggy) on one's feet (ali pogovorno on one's pins)
on je slab v nôgah (slab hodec, pešec) he is a poor walker
pomagati komu na nôge to help someone up on his feet
sam si pomagati na nôge (figurativno) to lift oneself up by one's own bootstraps
obdržati se na nôgah to keep one's legs
metati komu polena pod nôge to put a spoke in someone's wheel, to thwart someone
nôge me bolijo my legs hurt, I have a pain in my legs
on ima umetno nôgo he has an artificial leg
podstaviti komu nôgo to trip someone (up)
postaviti koga na nôge to set someone on his feet
spraviti, postaviti koga zopet na nôge to put someone back on his feet
postaviti se na lastne nôge (figurativno) to stand on one's own two feet
postaviti se spet na nôge to recover one's footing
prestopati se z nôge na nôgo to shift one's weight from one foot to the other
pretegniti si nôge, iztegniti nôge to stretch one's legs
skočiti na nôge to spring (ali to start, to leap) to one's feet
skakati po eni nôgi to hop
stati na šibkih nôgah (figurativno) to stand on a weak foundation
stopiti komu na nôgo to tread upon someone's foot
teptati z nôgami to trample (ali to tread) underfoot
udariti z nôgo ob tla to tap (ali to stamp) one's foot
vidim sledove njegovih nôg v snegu I can see his footprints in the snow
vstati z levo nôgo (figurativno) to get out of bed on the wrong side
nôge so me začele boleti I became footsore
nôga mi je zaspala my leg (ali foot) has gone to sleep
izviniti si nôgo to sprain one's ankle
braniti se z rokami in nôgami proti čemu to fight against something tooth and nail
pasti komu k nôgam to fall at someone's feet
živeti na veliki nôgi (razkošno) to live in grand style
stati na lastnih nôgah to stand on one's own feet, to be on one's own, to be independent

nôga (stopalo) pied moški spol ; (krak) jambe ženski spol ; (pri pticah) patte ženski spol

lesena noga jambe de bois
umetna noga jambe artificielle (ali articulée)
plavalna noga pied palmé
ploska noga pied plat
sprednja (zadnja) noga pied, jambe, patte de devant ali antérieur(e) (de derrière)
dolge (kratke) noga jambes longues, grandes jambes (jambes courtes)
lahkih nog au pied léger (ali agile, alerte)
od nog do glave de la tête aux pieds, de pied en cap
pri nogah, k nogam aux pieds de (quelqu'un)
biti negotov v nogah flageoler, figurativno, familiarno branler dans le manche, craquer
biti dober v nogah être bon marcheur
izgubiti tla pod nogami perdre pied
podstaviti komu nogo faire un croche-pied (ali un croc-en-jambe) à quelqu'un
stati z eno nogo v grobu avoir un pied dans la tombe
teči, kolikor nas nesejo noge courir à toutes jambes

nôga (-e) f

1. gamba, piede; (za živali tudi) zampa:
noga ga boli gli duole la gamba
noge so se mu od strahu šibile, tresle dalla paura le gambe gli facevano giacomo giacomo
iztegniti, skrčiti noge allungare, piegare le gambe
krive, lepe noge gambe a x, belle gambe
prekrižane, razkoračene, spodvite noge gambe accavallate, divaricate, incrociate
konjske, kozje, ptičje noge gambe, zampe di cavallo, di capra, di uccello
prednje, zadnje noge zampe anteriori, posteriori
pren. tajiti in skrivati kot kača noge negare decisamente, nascondere gelosamente
(del okončine od gležnjev do konca prstov) piede:
bose, otekle noge piedi scalzi, gonfi
stopiti komu na nogo pestare il piede a uno
prestopiti se z noge na nogo battere i piedi
voj. k nogi! piedarm
na noge! in piedi!

2. (spodnji del priprave) gamba:
mizne, posteljne noge le gambe della tavola, del letto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bežati, teči, kar noge dajo scappare, correre a gambe levate
noge klecajo le gambe fanno giacomo, giacomo
pren. tu dobi, ima vsaka stvar noge qui tutto prende il volo, sparisce
pren. nastaviti komu nogo fare lo sgambetto a uno
pren. komaj vleči noge za seboj trascinarsi a fatica
komaj se držati na nogah reggersi a fatica in piedi
spraviti se komu izpod nog togliersi dai piedi
ogledati si (koga, kaj) od nog do glave osservare, guardare dal capo ai piedi
stisniti rep med noge mettere la coda fra le gambe
postaviti, spraviti na noge rimettere in sesto
spraviti na noge (vznemiriti) mettere in subbuglio
skočiti na noge saltare su, saltare in piedi
metati komu polena pod noge mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
metati se komu pod noge sottomettersi a qcn.
pijača mu je šla, zlezla v noge era tanto ubriaco da non reggersi in piedi
biti cel dan na nogah essere tutto il giorno in piedi
ob dogodku so bili vsi meščani na nogah l'accaduto turbò, entusiasmò tutta la cittadinanza
pog. biti dober v nogah essere un bravo camminatore
imeti precej kilometrov v nogah aver superato parecchi chilometri
gori mu pod nogami corre un grave pericolo
tla se mu majejo pod nogami la sua posizione è pericolante
pren. biti z eno nogo v grobu stare con un piede nella tomba, reggere l'anima coi denti
biti s kom na bojni nogi essere sul sentiero di guerra
postaviti se na lastne noge rendersi indipendenti
vstati z levo nogo aver la luna di traverso
stati na majavih, slabih, šibkih, trhlih nogah avere i piedi d'argilla, stare su basi fragili
živeti na veliki nogi fare il gran signore, spendere, scialacquare a destra e a manca
biti nov od nog do glave essere vestito di nuovo da capo a piedi
udreti se komu pod nogami sentirsi mancare la terra sotto i piedi
od mladih nog dalla più tenera età
hitrih nog a gran passi
šport. ščitnik za noge parastinchi
aer. amortizacijska noga amortizzatore
zool. noge hodilke arti toracici
šport. odrivna noga piede di slancio
zool. oprijemalna noga piede prensile
zool. plavalna noga piede palmato
zool. plezalna noga piede rampicante, scansorio
med. ploska noga piede piatto
teh. svinjska noga piede di porco
bot. vranja noga sardonia (Coronopus)

nogavíca (kratka) sock, (dolga) stocking

dolge nogavíce long stockings, hose pl
par nogavíc a pair of stockings
zelo kratka nogavíca (do gležnjev) ankle sock, bobby sock, pl -sox, -s
tenke, prozorne ženske nogavíce sheer stockings, pl
nogavíce z ojačanimi prsti in peto stockings pl with reinforced heels and toes
brezšivne nogavíce seamless stockings pl
bombažne nogavíce cotton stockings pl
moška nogavíca sock, half hose
ženske nogavíce ladies' (ali women's) stockings pl
elastične nogavíce elastic stockings pl
nogavíca -dokolenka knee-length, mid-length
nogavíce iz umetne svile rayon stockings pl
najlonske nogavíce nylons pl
svilene nogavíce silk stockings pl
volnene nogavíce woollen (ZDA woolen) stockings pl
v nogavícah (= sezut) in one's stockings, in one's stockinged feet
obut (le) v nogavíce stockinged
nogavíce brez stopala hosetops pl
nogavíce za krčne žile elastic stockings pl
tovarna nogavíc hosiery mill
trgovina z nogavícami hosier's
obleči (sleči) nogavíce to put on (to take off) one's stockings
obleči komu nogavíce to help someone on with his (ali her) stockings
nogavíca se natrga the stocking ladders, there is a ladder in the stocking
pas za nogavíce suspender belt
podveza za nogavíco garter; suspender

nogavičen pridevnik
1. (o oblačilu) ▸ harisnya, zokni
Do druge nogavične revolucije pride leta 1954 z odkritjem stretch materialov. ▸ A második harisnya-forradalom 1954-ben következik be a sztreccsanyagok felfedezésével.
Nikdar ne bom pozabila svojega nogavičnega stila kot majhna punčka: bele Adidas dokolenke in rdeče pletene hlačne nogavice. ▸ Sosem felejtem el a kislánykori harisnyastílusomat: fehér Adidas térdzokni és piros kötött harisnyanadrág.

2. (o tipu obutve) ▸ zokniTudi letos bodo zelo modni nogavični škornji. ▸ A zoknicsizma idén is igen divatos lesz.

nōn, stlat. noenum ali noenu (sklop iz *nĕ + *oinom > n'oinom > noenum, nōn) ne

I.

1. prosta nikalnica: noenum rumores ponebat ante salutem Enn., noenu decet mussare Enn.; kadar non zanika cel stavek, stoji pred določnim glag.: non est ita Ci., praeterita mutare non possumus Ci., ad classem remissus non est N.; kadar zanika posamezen pojem, pa pred njim samim: tanta, non insolentia, sed immanitas Ci., non vi, sed voluntate N., poteras has horas non perdere Plin. iun. — Posebne zveze:
a) s posamezno besedo se non včasih spoji v en pojem, s katerim se rahleje izrazi nasprotje: non corpus Ci. „netelo“, non sutor H. „nečevljar“, non homo (pesn.) = nemo H., non orator „negovornik“, non agendi fastidium Q. mržnja do nedelavnosti, non possessor, non dominus Dig. „neposestnik“, „negospodar“; non nollem (= vellem) Ci., non defuit (= adfuit) N., homo non aptissimus ad iocandum Ci. ne kaj (ne posebno) spreten, homo non beatissimus N. nikakor ne prav premožen, ne posebno premožen, non male Pl., non malum Ter., non minime Ci. nikakor ne malo, prav zelo, veliko, non omnis L. nobeden, non digna ferre V. „kar nikakor ni dostojno“ = „kar je nedostojno“. Kadar non stoji pred sestavljenimi nikalnicami, jih rahlo potrjuje, kadar pa stoji za njimi, jih krepko potrjuje (litota): non nihil Ci. nekaj, nekoliko, non nemo Ci. = marsikdo, non nulli Ci. idr. = nekateri, non numquam Ci. idr. = nekaterikrat, včasih, kdaj non nisi Ci. = le; toda: nihil … non fecit Ci. vse je storil, nemo eum non amavit Ci. = vsakdo ga je ljubil, vsi so ga ljubili, numquam … non Ci. = vedno, vselej, nusquam … non Plin. = povsod (prim. nonnusquam).
b) unus … non (= ne unus quidem) ne eden (ne), niti eden (ne): quo (sc. versu) aiebat unum versum inveniri non posse meliorem Sen. rh., unus enim vir Numantinus non fuit, qui in catenis duceretur Fl.
c) non ita, non tam Ci. ne prav, ne ravno, ne posebno, non fere Ci. ne ravno, non vero Ci. zares (resnično, v resnici, dejansko) ne.
d) non modo (non solum) … sed etiam (sed quoque, sed et) Ci. idr. ali non tantum … sed (etiam) Q. ne samo (ne le) … ampak tudi (ampak celo), non modo (non solum) non … sed etiam (sed ne … quidem) Ci. idr. ne le ne … ampak celo (ampak niti … ne); kadar stoji v drugem členu ne … quidem, včasih v prvem členu pogrešamo drugi non: mihi non modo irasci, sed ne dolere quidem licet Ci.
e) non si L. tudi ne če (ko).
f) zveze non quod, non quo, non quin, non possum non, non possum quin gl. pod quod, quo, quin, possum.
g) non (brez et, ac) v nasprotjih = in ne, a ne, ne pa, kadar se zanikuje nasprotje tega, kar je bilo v predhodni misli izrečeno trdilno; s tem se predhodna poved toliko bolj podkrepi: latrant oratores, non loquuntur Ci., ut Catonem, non me loqui existimem Ci. Nasprotno pa se uporablja et non, ac non, et non (ac non) potius a ne, toda ne, kadar pisec ugovarja in se ozira na kako izrečeno ali le namišljeno mnenje ter iz tega ugovora na vso moč poudarja nikalnico: cum item ab hostibus constanter ac non timide pugnaretur C. a ne morda strahopetno (kakor je bilo pričakovati), quasi vero esset Diogenes Cynicus mortuus et non divini hominis Africani mors honestaretur Ci., quis denique ita aspexit (sc. Catilinam) ut perditum civem ac non potius ut importunissimum hostem? Ci. Poleg tega stoji et non, ac non ali samo non (ne pa neque), tudi če ni nasprotja, kadar hoče pisec nikalnico krepkeje poudariti ali, če je nikalnica s kako besedo združena v en pojem: Caesar … proelio non lacessit et eo die tabernacula statui passus non est C., habebit igitur linguam deus et non loquetur Ci. in vendar ne bo govoril, huius generis breve et non difficile (= facile) praeceptum est Ci.; neque (nec) sploh ne druži nasprotij, marveč pomeni le, da nekaj ni hkrati združeno z drugim, nekaj, kar bi samo po sebi z njim lahko bilo združeno: habet amatores nec imitatores Q. ne pa obenem posnemalcev.
h) nec (neque) non = et, etiam: Ci., N., V., O., nec non et: Varr., Plin., Suet., Iust. ali nec (neque) non etiam: Varr., Suet. = in tudi.

2. čeprav je non nikalnica v povednih stavkih, jo pesniki uporabljajo tudi v zahtevnih stavkih za nē, kadar je nikalnica s posamezno besedo združena v en pojem ali če se kaj krepkeje prepoveduje: non ancilla tuum iecur ulceret ulla (non ulla = nulla) H., non visas Ter., non petito O.; tako tudi v želelnem stavku: utinam non coëgisset Cu.

3. v vprašalnih stavkih = nōnne pomeni, da se pričakuje trdilen odgovor, in pogosto hkrati izraža, da česa ni ali da se kaj ne godi: Ter., si te rogaro, non mihi respondebis? Ci., non frigus, non famem bestiae patiuntur? Ci., non fugis hinc praeceps? V., non in casis ritu pastorum agrestiumque habitare est satius … quam … ? L.

4. s poudarkom izključuje koga ali kaj = kaj šele: vix mehercle servis hoc eum suis, non (= nedum) vobis probaturum arbitror Ci. —

II. non (v odgovoru) ne: Ter. idr., in quibus (sc. diiunctionibus) aut etiam (da) aut non (ne) respondere Ci., aut etiam aut non poneretur Ci. ali da ali ne; tak odgovor je treba večinoma v mislih dopolniti: dic mihi, Damoeta, cuium pecus? an Meliboei? Non (sc. Meliboei), verum Aegonis V. — Pomni:

1. pred nec … nec obdrži non svojo nikalno moč: non tulit populus patris lacrimas nec ipsius L.

2. zanikanje se nadaljuje z aut = tudi ne, niti ne: non me tibi Troia externum tulit aut cruor hic de stipite manat V.

3. pogosto v anafori non … non … = neque … neque … niti … niti … : qui eius civitatis non leges non instituta, non mores non iura noritis Ci.

Nord, der, sever; in Nord und Süd od severa do juga