Franja

amonestar (po)svariti, opozoriti, spomniti; oklicati (ženina in nevesto)

amonestarse biti na oklicih

amor, st.lat. amōs (Pl.) -ōris, m (amāre)

1. ljubezen (iz nagnjenja, strasti, tudi poltena ljubezen, naspr. odium; caritas pa je ljubezen, izvirajoča iz spoštovanja, občudovanja): novus, vetus, naturalis Ci., fraternus Ci. ep., venereus N., gravis, turpis H., puellam propter amorem ab tibicine abduxerat Ci., ardere amore Ci., V., O., bibere amorem V., conciliare amorem Ci., O., Pr., in amore esse alicui Ci. ljubljen biti od koga, habere aliquem in amore Ci. ljubiti koga; o ljubezni živali: amor omnibus (pecudibus, volucribusque) idem V.; s subjektnim gen.: a Dione superatur amore populi N., am. civium, omnium Siculorum N.; z objektnim gen.: am. iuvenum Ci., ardebat amore hospitae Ci., am. spiritūs Cu. do življenja, in amorem virginis incidere L. zaljubiti se v devico, ne sit ancillae tibi amor pudori H., caecus amor sui H. slepo samoljubje; s praep.: am. in partiam Ci., N., in rem publ. Ci., deorum erga nos am. Ci., am. adversus libertam T.; v pl.: amores hominum in te Ci. ep., amores sancti Ci. (grška) blaga ljubezen do dečkov, mihi est in amoribus Ci. ep. ljubim ga, nutrit amores Cynthia Pr. plamen ljubezni; amores v neplemenitem smislu = ljubimkanje, koketiranje, ljubezenska razmerja: meos amores, eloquar Pl., insanos amores geris H., insanos fateamur amores O., amores divom V., amores furtivi Cat., amores autem et hae deliciae, quae vocantur,... numquam hunc... tenuerunt Ci.

2. occ. želja, poželenje, hlepenje, hrepenenje, sla, teženje (k čemu): cognitionis, consulatūs, gloriae Ci., negotii suscepti L. posebna ljubezen do..., vnetost za..., auri, laudum V., argenti, virtutis, laudis H., nummi Iuv., sanguinis Sil. krvoželjnost, habendi H., O. lakomnost, scribendi H., edendi Lucr. ješčnost, generandi T. rodilni nagon; v pl.: mirabiles amores sapientiae Ci., nostros in longum ducis amores V. moje hrepenenje po petju; pesn. z inf.: Stat., amor decernere ferro, amor casus cognoscere nostros V.

3. met.
a) ljubezenska pesem: tenerorum lusor amorum O., amores (naslov ljubezenski pesmi) O.; tudi = ljubezenska tožba, ljubezenska bolečina: numquam tibi decedunt amores H.
b) ljubimec, ljubljenec, ljubimka, ljubljenka: primus amor Phoebi Daphne O., amores et deliciae tuae, Roscius Ci., amor et deliciae generis humani Suet. et Eutr. (o Titu) = amor orbis Aus.; pesn. = ljubezen vzbujajoče sredstvo, ljubezensko sredstvo, vžigalo ljubezni (prim. hippomanes): quaeritur et nascentis equi de fronte revolsus et matri praereptus amor V.

4. pren. (personificirano) Amor (= Ἕρως) Amor, bog ljubezni, Venerin sin: Ci., V., O. idr.; v pl. bogovi ljubezni: H., O., Cl.

Opomba: V cezurah včasih po starem merjenju zlogov ămōr: omnia vincit amōr et nos cedamus amori V.

amore m

1. ljubezen:
amore fraterno, filiale bratovska, otroška ljubezen
amore paterno, materno očetovska, materinska ljubezen
amore per un amico ljubezen do prijatelja
essere tutto amore biti naklonjen
per amore o per forza zlepa ali zgrda
d'amore e d'accordo v lepi slogi, složno
per l'amor di Dio! za božjo voljo!
per amore di qcn. komu na ljubo
fallo per amor mio stori to meni na ljubo!
per amore di qcs. zaradi:
per amore di pace zaradi ljubega miru
amore di sé sebičnost
amor proprio samoljubje

2.
amore infelice, sensuale, platonico nesrečna, čutna, platonska ljubezen
fare all'amore, fare l'amore con qcn. ljubiti se s kom
figlio dell'amore evfemistično nezakonski otrok
patire, soffrire il mal d'amore prestajati, trpeti ljubezenske muke

3.
amore della patria, dell'umanità ljubezen do domovine, do človeštva
provare amore per gli oppressi čutiti ljubezen do zatiranih
amore per le arti, per la matematica ljubezen do umetnosti, do matematike

4. ljubezen, navezanost, pohlep:
amore del denaro, del lusso, del potere pohlep po denarju, po razkošju, po oblasti
amore per la vita, per i piaceri ljubezen do življenja, do užitkov

5.
è venuto all'appuntamento il tuo amore? ali je tvoja ljubezen prišla na zmenek?
la bambina è proprio un amore deklica je pravi srček
canta che è un amore čudovito poje

6.
amori pl. ljubezenske dogodivščine:
non fa che parlare dei suoi amori ne počne drugega, kot da pripoveduje o svojih ljubezenskih dogodivščinah
PREGOVORI: il primo amore non si scorda mai preg. prva ljubezen ne zarjavi
chi è sfortunato al gioco è fortunato in amore nesreča pri igri, sreča v ljubezni
l'amore non fa bollir la pentola preg. ljubezen gre skozi želodec

amoureux, euse [-rö, z] adjectif zaljubljen; ljubezenski; masculin, féminin ljubček, ljubica; zaljubljenec; ljubitelj

les deux amoureux zaljubljenca
un amoureux transi boječ, plašen zaljubljenec
amoureux par-dessus la tête do ušes zaljubljen
la vie amoureuse de mon ami ljubezensko življenje mojega prijatelja
philtre masculin amoureux ljubezenski napoj
pinceau masculin amoureux mehak čopič
papier masculin amoureux mehak, vsrkajoč papir
être (follement) amoureux de quelqu'un biti (blazno) zaljubljen v koga
devenir amoureux de la nature postati velik prijatelj narave

amour-propre [-prɔpr] masculin samoljubje

avoir trop d'amour-propre biti preveč samoljuben

amygdale [ami(g)dal] féminin, anatomie mandelj

être opéré des amygdales biti operiran na mandeljnih
enlever les amygdales à quelqu'un komu mandeljne odstraniti

an [ɑ̃] masculin leto

en trois ans v treh letih
dans un an, d'ici un an čez leto dni
en l'an 2000 v letu 2000
par an na leto, letno
tous les ans vsako leto, vsakoletno
il y a deux ans pred dvema letoma
un an après leto dni nato, pozneje
bon an mal an poprečno, običajno, iz leta v leto, od leta do leta
bon an mal an, le bénéfice est satisfaisant poprečno je dobiček zadovoljiv
le jour de l'an, le premier de l'an novoletni dan (1. jan.)
l'an dernier, passé lani
l'an prochain prihodnje leto
l'an 1900 de notre ère leto 1900 naše ere
en l'an de grâce 1500 leta Gospodovega 1500
l'an du monde po ustvarjenju sveta
aller sur ses 50 ans bližati se svojim petdesetim letom
avoir 30 ans biti 30 let star
il s'en moque, il s'en soucie comme de l'an quarante mar mu je to, to mu je vseeno

analogy [ənǽlədži] samostalnik
analogija, podobnost

by analogy with po analogiji s
to bear analogy to biti podoben čemu
on the analogy of analogno, po analogiji s

anca f bok; kolk; bedro:
menare anca hoditi
avere buona anca biti dober hodec
muovere le anche migati z boki
dare d'anche pobegniti
battersi l'anca tolči se po bokih (v znak žalosti, obupa)

anchor¹ [ǽŋkə] samostalnik
sidro, maček
tehnično kotva
figurativno pribežališče, rešitev, nada

at anchor usidran
bower anchor sidro na ladijskem kljunu
to back the anchor zapeti sidro
to bring to an anchor zasidrati
buoy anchor polsidro
to cast (ali drop) the anchor zasidrati
to come to anchor usidrati se
to lie (ali ride) at anchor biti zasidran
to let go the anchor spustiti sidro
sea (ali drift) anchor plovno sidro
to weigh the anchor dvigniti sidro

ancla ženski spol sidro, maček

ancla de respeto nadomestno (zasilno) sidro
estar al ancla biti usidran
echar anclas usidrati se
levar anclas dvigniti sidro

ancora f sidro:
gettar l'ancora, dar fondo all'ancora zasidrati se
star sull'ancora biti zasidran
levare, salpare l'ancora dvigniti sidro
ancora di salvezza pren. zadnje upanje

ancre [ɑ̃kr] féminin sidro, maček

ancre de salut zasilno sidro
jeter l'ancre vreči sidro, zasidrati se
lever l'ancre dvigniti sidro
être, se mettre à l'ancre biti zasidran
bouée féminin, chaîne féminin d'ancre sidrna boja, veriga

ancrer [ɑ̃kre] verbe transitif zasidrati; pri-, utrditi, ukoreniniti

ancrer le navire zasidrati ladjo
s'ancrer zasidrati se, figuré nastaniti se, vgnezditi se, ukoreniniti se
ancrer une idée dans l'esprit, dans la tête de quelqu'un vtepsti, vbiti komu idejo v glavo
avoir une idée ancrée dans l'esprit vtepsti si idejo v glavo
être ancré biti zasidran, figuré biti ukoreninjen

andrajo moški spol capa, cunja

estar hecho un andrajo slabo oblečen biti

anēllo m (m pl. -li, f pl. -la)

1. obroč; člen, kolobar; krog:
gli anelli della catena členi verige
anello d'ormeggio obroč za privezovanje (plovila)
anello stradale gradb. krožna cesta, cestni obroč
gli anelli di Saturno astr. Saturnovi prstani
gli anelli šport krogi (gimnastika)
ad anello v obliki kroga
essere l'anello di congiunzione pren. biti posrednik, posredovati

2. prstan:
anello d'oro zlat prstan
anello di fidanzamento, matrimoniale zaročni, poročni prstan
anello episcopale (pastorale) škofovski prstan
dare, prendere l'anello knjižno poročiti, poročiti se

3. zool. kolobar, člen

4. bot.
anello annuale letnica

5. kem. obroč

6. šport krožna proga

7.
le anella f pl. pesn. kodri, kodrasti lasje

anfassen

1. prijeti; prijemati; sich (weich) anfassen biti (mehek) na otip

2. mit anfassen (helfen) poprijeti, pomagati

3. (in Angriff nehmen) etwas lotiti se česa, lotevati se česa; figurativ jemanden (hart, grob, [rauh] rau) anfassen prijeti (koga) (trdo, ostro)

anfühlen potipati, otipati, tipati, (fühlen) čutiti; sich (weich) anfühlen biti (mehak) na otip

angažírati (obvezati, zavezati) to engage; to bind; (namestiti) to engage someone (kot as); to hire; to employ; (kapital) to invest, to tie up, to lock up

angažírati se (obvezati se) to bind someone, to commit someone
biti angažiran to be engaged
angažiran kapital locked-up capital

ange [ɑ̃ž] masculin angel; figuré popolna oseba, angel

mon ange moj ljubi, moja ljuba
sa femme est un ange njegova žena je pravi angel
il est mon bon ange on je moj dobri angel
ange gardien angel varuh; oseba, ki pazi na koga, ga vodi in ščiti
le bon ange le mauvais ange oseba, ki ima dober, slab vpliv na koga
patience féminin d'ange angelsko, neskončno potrpljenje
chanter comme un ange zelo lepo peti
être aux anges biti v devetih nebesih
rire aux anges bedasto se smejati
un ange passe angel gre mimo(se reče, kadar zastane pogovor in nastane daljša tišina v zadregi)