Franja

spis samostalnik
1. (uradna listina) ▸ irat, ügyirat, iratanyagSodišče iz spisa ni ugotovilo, da bi bila zadeva nujna. ▸ A bíróság az iratból nem úgy ítélte meg, hogy sürgős lenne az ügy.

2. (literarno ali strokovno besedilo) ▸ írásPiše tudi likovne strokovne spise, kritike in knjige. ▸ Képzőművészeti szakcikkeket, kritikákat és könyveket is ír.

3. (šolska naloga) ▸ fogalmazásV šoli smo dobili nalogo napisati prosti spis o tem, kaj bomo, ko bomo veliki. ▸ Az iskolában azt a feladatot kaptuk, hogy írjunk egy szabad fogalmazást arról, hogy mik leszünk, ha nagyok leszünk.

splendidus 3, adv. -ē (splendēre)

1. blesteč (se), bleščeč (se), bliščeč (se), lesketajoč (se), svetlikajoč (se), svetleč (se), sijoč, sijajen, svetel, žareč, žaren, leščeč se, (b)leskoten, migljajoč, utripajoč, mežikajoč (naspr. sordidus, foedus ipd.): Sen. tr., Mart., Fr., Front. idr., stellae Enn. ap. Varr., signa caeli, lumina solis Lucr., caelum Plin., Lucifer splendidior O., sol splendidior Tib., splendidissimus candor (sc. zodiaka (živalskega kroga, zverokroga)) Ci., fons Bandusiae splendidior vitro H., Galatea splendidior vitro O., splendida bilis H. kakor steklo bleščeč se (svetel), domus Cat., domus splendida luxu V., cultus Q., vestis Petr., splendida palla croco O., splendida (sc. od zlata) bracchia O., ornare magnifice splendideque convivium Ci., apparatus splendidissime expositus Petr.

2. metaf.
a) bleščeč, sijajen, krasen, lep: in villa ac domo nihil splendidum Ci., res secundas splendidiores facit amicitia Ci., splendidissima civitas N., splendidae urbes Amm., (sc. Atticus) splendidus, non sumptuosus N. ki ljubi blišč (ki ima rad lepe stvari), ne potraten, ornate splendideque facere Ci., qui istum splendide receperant Corn., splendide se gerere Vell. sijajno gospodariti (hiševati), ut neque … parum se splendide gesserit neque … N. da ni niti premalo sijajno nastopal, niti … , splendidius gerere bellum Auct. b. Alx., splendidius exsequi Gell.
b) sijajen = izvrsten, imeniten, odličen, slaven, sloveč, slovit, ugleden, (po)znan, dostojen, dostojanstven, spoštovanje vzbujajoč: Auct. b. Alx., Cels., Lamp., Amm. idr., Calidius eques Romanus splendidus Ci., homo … propter virtutem splendidus Ci., in splendidissimis ingeniis Ci., militiae splendida facta O., s criptores carmine foedo splendida facta linunt O., dominus splendidior H. zavidanja vrednejši, rectius hoc et splendidius multo est H. in mi zagotavlja (pridobiva) več slave in užitka, splendida fama Pr., equestri, sed splendido genere natus Vell., acta aetas honeste ac splendide Ci. slavno, quibus (sc. auctoritatis praemiis) qui splendide usi sunt Ci., splendide mendax … virgo H. sebi v slavo, femina splendide nata Plin. iun. imenitnega rodu, multi splendidissima nati Sen. ph., splendidissime maritavit Suet.
c) zveneč, čist, jasen, starejše jaren: vox Ci.
d) (o govoru) sijajen, izvrsten, čvrst, živ, jasen, razločen: ratio dicendi, oratio Ci., splendida facere iudicia H. izreči sijajno sodbo (sc. sijajno glede na leskotni sodni stol, zlato žezlo idr.), od tod = slovesno sodbo, splendida loca Amm. jasni (sijajni, izvrstni) izreki (retorjev), splendide loqui Ci.
e) (b)leskoten, lepo zveneč, blagoglasen, lepoglasen: non tam solido quam splendido nomine Ci., splendida culpae verba O.

spleten pridevnik
1. (o pletenih oblačilih) ▸ kötöttNana ga je odvila in našla prekrasno ročno spleteno jopo. ▸ A nagyi kibontotta, és egy gyönyörű, kézzel kötött szvettert talált benne.

2. (kot kita) ▸ fontBila je svetlolasa, lase je imela spletene v kito. ▸ Világos haja volt, amely copfba volt fonva.
Lukarji so čebulo, spleteno v vence prodajali tudi na mariborski tržnici. ▸ A hagymások a koszorúba font hagymát a maribori piacon is értékesítették.

3. (kot mreža) ▸ font, szőtt, kötött
Snemljiva košarica za kruh je ročno spletena iz naravne vrbe. ▸ A levehető kenyereskosarat kézzel kötötték természetes fűzfavesszőből.
Ni občutljiva na čebelje pike, zato je pri opravilu v panju oblečena le v belo haljo, brez klobuka in gosto spletenega pajčolana čez obraz. ▸ Nem érzékeny a méhcsípésre, ezért amikor a kaptárban dolgozik, csak egy fehér köntöst visel kalap nélkül, és egy vastagon szőtt fátylat az arcán.
Prelep šopek oranžnih tulipanov v stekleni vazi dopolnjuje gnezdo, spleteno iz vej in polepljeno z belim perjem. ▸ Az üvegvázában lévő narancssárga tulipánok gyönyörű csokrát ágakból és fehér tollakból font fészek egészíti ki.

4. (o prepletu različnih elementov) ▸ szőtt
Poezija Andraža Poliča temelji na izraziti zvočnosti, melodičnosti, gosto spleteni metaforiki in naelektreni čutnosti. ▸ Andraž Polič költészetére jellemző a sajátos hangzás, a dallamosság, a sűrűn szőtt metaforák és a feszült érzékiség.
Natančno ve, kaj hoče, njegovi filmi so gosto spleteni kot mreža, a igralcem pušča veliko svobodo. ▸ Pontosan tudja, mit akar, a filmjei koherensen összefonódnak, mint egy háló, de nagy szabadságot ad a színészeinek.
Pokazalo se je še, da je slovenska mreža organizacij v primerjavi z drugimi gosto spletena, kar pomeni, da zelo velik del organizacij sodeluje med seboj. ▸ Az is kiderült, hogy a szlovéniai szervezetek hálózata a többihez képest sűrűn szőtt, ami azt jelenti, hogy nagyon sok szervezet működik együtt egymással.

sploh [ô]

1. überhaupt
sploh ne überhaupt nicht, gar nicht
sploh nič überhaupt nichts, gar nichts, keine Bohne, nicht im mindesten
sploh noben überhaupt kein(er)
če sploh wenn überhaupt
to sploh ne pride v poštev das kommt überhaupt nicht in Frage, davon kann keine Rede sein

2.
sploh kdaj jemals, je
če sploh kdaj wenn je
bolj kot sploh kdaj mehr denn je
sploh kakšen/kateri irgend einer, irgend etwas

3. (nasploh) allgemein, im allgemeinen, im Großen und Ganzen

4.
X sploh X schlechthin (človek sploh der Mensch schlechthin)
(povsem) schlechthin (to je sploh nemogoče das ist schlechthin unmöglich)

5.
sploh pa nebenbei (gesagt)
|
tega sploh ni mogoče opisati das spottet jeder Beschreibung

splòh (na splošno) généralement, en général ; (v celem) en somme, somme toute, en tout état de cause ; (pravzaprav) à vrai dire, à proprement parler, au fond ; (predvsem) (et) surtout ; (končno) enfin, après tout

sploh ne pas du tout, point du tout
če sploh si tant est que (+ subjunktiv), si toutefois
sploh ni mogoče c'est absolument impossible
je sploh kaka možnost? y a-t-il une possibilité quelconque?, y a-t-il seulement une possibilité?

splòh (v splošnem) generalmente, en general ; (v celem) en suma ; (predvsem) sobre todo ; (končno) en fin, después de todo

sploh ne de ningún modo, de ninguna manera, en ningún caso
sploh nič absolutamente nada
če sploh ... si es que...
on sploh ni bogat no es rico ni mucho menos
sploh ni mogoče es de todo punto imposible
je sploh kaka možnost? ¿existe una posibilidad siquiera?
kaj sploh hočeš? en resumidas cuentas ¿qué es lo que quieres?
sploh si ne moreš predstavljati, kako bogat je no tienes idea de lo rico que es

spòl (naravni) sexe moški spol ; gramatikalno genre moški spol

moški (ženski, srednji) spol (gramatikalno) le genre masculin (féminin, neutre)
moški (ženski) spol (naravni) le sexe masculin (féminin)
lepi spol le beau sexe
močni (šibki) spol le sexe fort (faible)
ljudje obeh spolov personnes des deux sexes, hommes et femmes
brez razlike spola in starosti sans distinction d'âge ni de sexe

spòl (naravni) sexo m ; gram género m

moški (ženski, srednji) spol (gram) el género masculino (femenino, neutro)
močni (šibki) spol el sexo fuerte (débil)
lepi (ženski) spol el bello sexo
grdi (moški) spol el sexo feo
ljudje obeh spolov personas f pl de uno y otro sexo, personas de ambos sexos
brez razlike spola in starosti sin distinción de sexo ni de edad
določitev spola (med) determinación f del sexo

spolníti to fulfil; to accomplish; to realize

moje upanje se ni spolnilo my hopes have not been realized
spolníti željo to gratify a desire
vneto je spolnil svoje dolžnosti he was eager in the discharge of his duties ➞ izpolniti

spōnsiō -ōnis, f (spondēre)

1. slovesna obljuba: voti Ci. slovesna zaobljuba, sklenitev slovesne zaobljube, slovesno narejena zaobljuba, sponsio appellatur omnis stipulatio promissioque Paul. (Dig.).

2. (kot držpr. t.t. pri pogodbah, zavezah, sklepanju miru idr.) slovesno narejena (sklenjena) obljuba, slovesna obveza, slovesno dana beseda, slovesno dano poroštvo (jamstvo, garancija), slovesno (dano) zagotovilo, slovesna pogodba, tudi osebna pogoditev, osebni sporazum, osebno doseženo soglasje, tj. pogodba, ki jo kak državni uradnik (oblastnik) sklene s kako državo na svojo roko: Icti. idr., sponsione se obstringere L., per indutias sponsionem faciunt, uti certo die legati domo proficiscerentur S. sklenejo slovesno pogodbo, se slovesno pogodijo, non … foedere pax Caudina, sed per sponsionem facta est L., sponsionem acceptam facere (dopustiti, dovoliti) Ci.

3. (kot jur. t.t.) sodna obveza ali pogodba, medsebojni (vzajemni) sodni dogovor, dogovor ali sporazum pred sodnikom, stipulacija, nekaka stava v civilni pravdi, narejena med strankama glede resničnosti njunih trditev; po tej obvezi oz. dogovoru je morala stranka, ki je pravdo izgubila, nasprotni stranki plačati stavljeno denarno vsoto: Val. Max., Petr. idr., qua sponsione pronuper tu exactus es Pl., sponsionem mille nummûm facere cum aliquo Ci. skleniti s kom dogovor za 1000 sestercijev, dogovoriti se s kom za sodno stavo za 1000 sestercijev, cum sponsionem fecisset, ni vir bonus esset Ci. ko je (bil) izjavil, da hoče plačati dogovorjeno denarno vsoto, če ni … , sponsione aliquem lacessere Ci. poz(i)vati koga na sodno stavo, spodbuditi koga k sodni stavi (o tožniku), vincere sponsione Ci. dobiti sodno stavo (= pravdo) (o tožniku), toda: vincere sponsionem Ci. dobiti sodno stavo (= pravdo) (o tožencu); metaf. o nesodnih stavah: sponsionibus (sc. inter Cleopatram et Antonium) factis Plin., Cleopatra sponsione provocavit insumere se posse in una cena HS centies Macr.; meton. pri takih stavah položena (stavljena) denarna vsota: appellabatur et pecunia et quae desponsa erat sponsa; quae pecunia inter se contra sponsum rogata erat, dicta sponsio Varr.

spoon¹ [spu:n] samostalnik
žlica; predmet žličaste oblike (npr. veslo); vrsta palice za golf
(= spoon bait) blestivka
pogovorno bedak, tepec
ameriško, sleng zaljubljenec

dessert spoon žlica srednje velikosti
egg-and-spoon race tekma v teku, pri kateri udeleženci nosijo jajce v žlici
table-spoon namizna žlica (normalne velikosti)
tea-spoon (čajna) žlička
wooden spoon zgodovina lesena žlica, ki so jo (v Cambridgeu) dajali najslabšemu na izpitu iz matematike
to be spoons on s.o. ameriško biti zateleban v koga, noreti za kom
to be born with a silver spoon in one's mouth figurativno roditi se kot bogataš
he must have a long spoon that sups with the devil nevarno je z vragom buče saditi, z bikom se ni bosti

sporazúm agreement; settlement; arrangement; understanding

samoupravni sporazúm self-managing agreement
doseči sporazúm to reach agreement (o on), to come to an agreement, to enter into (ali to make) an arrangement (s kom with someone)
noben sporazúm ni bil dosežen no agreement has been reached
med njimi je prišlo do sporazúma they came to an understanding (ali arrangement)
skleniti sporazúm to make an agreement
po splošnem (medsebojnem) sporazúmu by general (by mutual) agreement

sporočil|o² srednji spol (-a …)

1. die Information, die Meldung, die Nachricht, die Mitteilung; (obvestilo komu) die Benachrichtigung, die Anzeige, po radiu, zvočniku: die Durchgabe, Durchsage (prometno Verkehrsdurchsage)
sporočilo osebam na poti der Reiseruf
radijsko sporočilo der Funkspruch, die Funkmeldung
sporočilo, da česa ni Leermeldung
sporočilo, da kaj ni opravljeno/da koga ni die Fehlanzeige
sporočilo, da koga iščejo die Suchmeldung
sporočilo o izgubi die Verlustmeldung
sporočilo o poroki die Vermählungsanzeige; Fernschreiben

2. (razglasitev) die Bekanntgabe, die Bekanntmachung
|
prekinitev oddajanja sporočil po radiu: die Funkstille
tajnost komunikacijskih sporočil das Fernmeldegeheimnis

sposóben capable; apt; qualified; able; fit (za for)

sposóben za delo fit for work; (nadarjen) gifted, clever; (pripraven za) proper, adapted for; (uspešen) competent, efficient
sposóben človek a man of ability
telesno sposóben able-bodied
sposóben za plovbo (ladja) seaworthy
ne čutim se sposóbnega za delo I don't feel up to work
on ni sposóben za svojo službo (figurativno) he is a square peg in a round hole, he is a round peg in a square hole

spotten über norčevati se (iz), rogati se (čemu); Tierkunde (nachahmen) oponašati; figurativ ne jemati resno; figurativ izmikati se (čemu); das spottet jeder Beschreibung tega sploh ni mogoče opisati

spoznáti (-znám) | spoznávati (-am)

A) perf., imperf.

1. conoscere, capire, intendere; percepire, scoprire:
spoznati lastnosti snovi conoscere le proprietà della materia
spoznati resnico, zmoto conoscere la verità, l'errore

2. (priti do spoznanja resničnih lastnosti) conoscere:
spoznati človeka po dejanjih conoscere uno dalle sue azioni
na potovanju spoznati nove kraje venire a conoscere nuovi luoghi viaggiando

3. riconoscere:
spoznati koga po glasu, po hoji riconoscere qcn. dalla voce, dall'andatura

4. (seznaniti, seznanjati) mettere a conoscenza, far conoscere; presentare:
spoznati koga s kom presentare uno a qcn.
spoznati osebje z delom in dolžnostmi mettere a conoscenza il personale delle mansioni e dei doveri
sodišče ga je spoznalo za krivega il tribunale lo dichiarò colpevole

B) spoznáti se (-znám se) | spoznávati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. intendersi di; esser un (profondo) conoscitore di:
spoznati se na modo intendersi di moda

2. orientarsi; raccapezzarsi:
v gosti megli se ni mogel spoznati per la densa nebbia non sapeva orientarsi

spregléd indulgence ženski spol , inadvertance ženski spol , erreur ženski spol ; (kazni, pristojbin) exemption ženski spol , remise ženski spol

ni ga bilo več na spregled il ne reparut plus
ni vas več na spregled on ne vous voit plus

spreglèd (nepazljivost) inadvertence, -cy; (izpustitev) omission; (napake) overlooking; (kazni, dolga) remission

delni spreglèd kazni remission of part of a sentence
nič vas ni na spreglèd (figurativno) you are not to show yourself again

spreglèd (kazni) remisión f ; indulgencia f ; (nepazljivost) descuido m , inadvertencia f ; error m , yerro m

spregled pristojbin exención f de derechos
ni ga bilo več na spregled no se le ha vuelto a ver

spregledljiv (-a, -o)
pravo X je/ni spregledljiv X kann/kann nicht dispensiert werden