Franja

trānsfuga -ae, m (trānsfugere) prebežnik, ki prebegne k sovražniku, dezerter, ubežnik, begunec, prebég, uskòk: Cu., Sen. ph., Suet., Fl., Icti. idr., ille transfuga Ci., novi transfugae L., proditores et transfugas arboribus suspendunt T., trānsfugas exploratum misit S.; redko f: plebs transfuga ex suis populis L.; pren.: Plin. iun., nil cupientium castra peto et transfuga divitum partes linquere gestio H.; metaf. sploh begunec, begun, ubežnik, starejše ubéglec, pobég, pobéglec, ušlec: Plin., Cl. idr., mundi Lucan. skoraj s sveta (= iz rimske države), metalli Icti. iz rudnika, ne fias transfuga Mart. nezvestnik, odpadnik.

trāns-fugiō -ere -fūgī (trāns in fugere)

1. k sovražniku prebegniti (prebegati), uskočiti, skrivaj preiti (prehajati), prestopiti (prestopati), pobegniti, (z)bežati kam: Auct. b. Hisp. idr., ad hostes Pl., N., ad Thebanos N., ad Romanos L., Gabios, Romam L.; abs.: in obsidione servitia transfugiunt L., classem transfugisse T., eum desiderio amicae transfugisse Suet.; šalj. metaf.: pol illa (sc. arma) ad hostes transfugerunt Pl.

2. pren.: ab afflictā amicitiā transfugere Ci. nesrečne prijatelje verolomno puščati na cedilu, nam illius oculi atque aures transfugere ad nos Pl. držijo z nami.

trāns-gredior -gredī -gressus sum (trāns in gradī)

1. intr. čez, skozi korakati ali iti, preiti (prehajati): Vell., T., Suet., Eutr. idr., in Europam L., per montes L., ad solis occasum Plin., Galli per saltus … in Italiam transgressi L., Ubios Rheno (preko Rena) transgressos Agrippa in fidem accepit T., magno per caerula saltu Sil.; occ. (k drugi stranki) prestopiti (prestopati): ad vos T., in partes Vespasiani T.; metaf.
a) h kakemu dejanju preiti (prehajati): tarde ad sacramentum T., ab indecoris ad infesta T., ab odio ad gratiam Val. Max.
b) v govoru na kaj preiti (prehajati): ad egregium humani animi deflexum Val. Max.

2. trans. prekoračiti (prekoračevati), preiti, prehoditi (prehajati), prečkati, prečiti, iti preko česa: Taurum Ci., flumen C., mare L. epit. prepluti, convallem Auct. b. Afr., colonias T. prehoditi, prepotovati; metaf.
a) mero ali čas prekoračiti (prekoračevati), prestopiti (prestopati), preseči (presegati, presezati): mensuram Plin., centenariam transgreditur aetatem Hier., necdum duodevicesimum transgressus annum Vell.
b) v govoru v misel (obravnavo, pretres, o(b)zir, poštev) vzeti (jemati), našte(va)ti: hunc locum strictim atque cursim transgressus est Gell., benignae amicitiae exempla Val. Max.
c) v govoru preskočiti (preskakovati), preiti (prehajati), obiti (obhajati), iti (mimo), ne omeniti (omenjati), zamolč(ev)ati: mentionem viri Vell., sine maximo causae dispendio transgredi Ap.
d) prekositi (prekašati), preseči (presegati, presezati), prehite(va)ti: Marcellum Plin.

Opomba: Pt. pf. transgressus tudi v pass. pomenu: transgresso Apennino L.

trānsgressiō -ōnis, f (trānsgredī)

1. prehod, prehajanje, starejše prelaz: ascensus et transgressio Gallorum (preko Alp) Ci.; tudi prehod, prevoz, prevažanje čez morje: praesertim cum brevitas tam angusti fretus, qui terram Africam Hispaniamque interfluit, elegantissime „transgressionis“ vocabulo, quasi paucorum graduum spatium, definita sit Gell.

2. metaf.
a) (v govoru) prehod k drugemu predmetu: oratori quid necesse est surripere hanc transgressionem Q.
b) = gr. ὑπέρβατον hipêrbaton, premestitev, prestavitev, prestava besed, (pre)kršitev običajnega reda besed in stavčnih členov, transgresíja: verborum Ci., Q.; abs.: Corn., Q.
c) prestop, (pre)kršitev zakona, prestopek, prekršek: Ambr., in peccatis transgressio est (sc. legis) Aug.

transit [trǽnsit, -zit]

1. samostalnik
prehod, prevoz, tranzit (of goods blaga)
tranzitni promet
astronomija prehod nebesnega telesa skozi meridian; prometna cesta
figurativno prehod (to k, v)

in transit na prehodu, na poti
transit of persons osebni promet
the transit of a lake vožnja (prečkanje) čez jezero

2. pridevnik
tranziten, prehoden

transit camp vojska tranzitno taborišče
transit circle astronomija tranzitni, prehodni krog
transit duty tranzitna carina
transit permit tranzitno dovoljenje
transit trade tranzitna trgovina
transit traffic tranzitni promet
transit visa tranzitni vizum
transit instrument astronomija meridianski daljnogled

trānsitiō -ōnis, f (trānsīre)

1. prehajanje, prehod, prekoračitev, prekoračenje, prečkanje, prestop: Vitr. idr., eamque esse eius visionem, ut similitudine et transitione cernatur Ci., transitio imaginum, visionum (iz božanstva v človeka) Ci.

2. occ.
a) prehod, prestop v drug stan: ad plebem transitiones Ci.
b) prestop, prebeg, pobeg k sovražniku, uskoštvo: transitiones ad hostem L., sociorum L., Medorum Iust., nec ulla facta est transitio L., Numidas ad transitionem perlicere L., vocari ad transitionem ab hostibus L., exercitus transitionibus imminutus L.; pren. α) prehod bolezni na drugega, prenos, okužba, infekcija: multa corporibus transitione nocent O. β) prehod, prehajanje v govoru: Corn. γ) kot gram. t.t. prehod = sprememba samostalnika in glagola glede na sklanjatev in spregatev: Varr., Prisc.

3. meton. prehod, kraj (mesto) prehoda, starejše prehodišče: transitiones perviae „iani“ nominantur Ci.

trānsitō -āre (intens. k trānsīre) skozi iti, prehajati: is ceteroqui abstinens, sed Iulia lege transitans (v novejših izdajah † transitam †) semel tamen in diem Ci. ep.

trānsitus -ūs, m (trānsīre)

1. prehajanje, prehod, prekoračitev, prekoračenje, prečkanje, prestop: Iul. Val. idr., difficili transitu flumen C., qua in Graeciam brevissimus transitus Plin., transitum deinde in Indiam fecit Iust., flumine impeditus transitus Hirt., transitum claudere L., Batavos transitu arcere T.; s subjektnim gen.: Hasdrubalis L., regis T.; z objektnim gen.: Alpium T. ali Araxis fluminis Iust. čez … ; pren. prehod: in illo a pueritiā in adolescentiam transitu Q., datus est verbis ad amicas transitus aures O. besede morejo dospeti do … ušes = besede lahko naletijo na … ušesa, membris exilibus brevis est transitus in undas O., versuum transitus Q. od vrste do vrste.

2. occ.
a) prehod = (pre)selitev: voluntarius in urbem nostram Iunonis transitus Val. Max.
b) prehod = hoja, hod skozi kaj: Poeno per agros urbesque suas transitum dare (dovoliti) L., transitum non dare L. epit., Iust.
c) prestop, prehod h komu, v kaj: formido provinciam ad Vitellium vertit facili transitu ad validiores T., transitus in alienam familiam Gell.
d) prehod = hoja mimo, mimohod: tempestatis Ci., capta in transitu urbs T.; pren.: in transitu Q. ali per transitum Serv. tako rekoč mimogrede, površno.

3. metaf.
a) prehod, prehajanje v govoru, pripovedi: ad alia, ad diversa, in aliud rhytmi genus Q., unde venusti transitus fiunt Q., magno spatio divisus est a senatu ad poëtam Accium transitus Val. Max. velik skok je od senata do pesnika Akcija, sed quoniam in Armeniam transitus facimus Iust. prehajamo k Armeniji.
b) prehod, prehajanje, sprememba, spreminjanje, pretvorba v kaj: in figuras alias Plin.; poseb. α) sprememba, spreminjanje glasov v glasbi: Q. β) prehod, prehajanje (prelivanje) barv (iz sence v svetlobo): colorum Plin., in quo (sc. arcu) diversi niteant cum mille colores, transitus ipse tamen spectantia lumina fallit O. γ) kot gram. t.t. prehajanje = sprememba, spreminjanje samostalnikov in glagolov glede na sklanjatev in spregatev, sklanjatev in spregatev, sklanja in sprega: Varr.

4. meton. prehod, kraj (mesto) prehoda, starejše prehodišče: eius fossae transitum ponticulo lignes coniunxit Ci., transitūs insidĕre L., transitus spiritūs Plin. sapnik, dušnik, traheja.

trānslātor -ōris, m (trānsferre)

1. prenašalec, prestavljavec, prestavljalec: quaesturae Ci. (o Veru (Verres), ki je služil pod konzulom Gnejem Papirijem Karbonom kot pretor, a je v državljanski vojni skupaj z blagajno zapustil konzula in njegovo vojsko ter prestopil k Suli, torej je kvesturo samovoljno zamenjal).

2. prevajalec, prelagatelj: Eccl.

trāns-mittō (trā-mittō) -ere -mīsī -missum (trāns in mittere)

I. trans.

1. poslati (pošiljati), odpraviti (odpravljati) ali spraviti (spravljati) čez (skozi) kaj, preko česa, na drugo stran, prepeljati (prepeljevati, prepeljavati): Pl., Col. idr., legiones Vell., pecora in campum T. spraviti (sc. čez vodovje), prepeljati, equitatum celeriter (čez reko) C., cohortem Usipiorum in Britanniam T., classem in Euboeam ad urbem Oreum L., magna classis in Siciliam transmissa L., Ligures in naves impositos praeter oram Etrusci maris Neapolim L.; pren.: bellum in Italiam L. ali cum opibus suis vitia quoque Romam Iust. zanesti (zanašati), vim in me T. uporabiti (uporabljati), poseči (posegati) po …

2. pustiti (puščati), spustiti (spuščati) čez ali skozi (kaj): equum per amnem L., exercitum per fines L. vojski dovoliti prehod čez ozemlje, ut vehem faeni large onustam transmitteret Plin., lucem Sen. ph. prepuščati, imbres Plin., Favonios Plin. iun., venenum transmisit alvo T. je dal od sebe, je vrgel iz sebe, je izbruhal; pren. prepustiti (prepuščati) = pozabiti (pozabljati): animo … transmittente quicquid acceperat Sen. ph. pozabljajoč, pozabljiv; occ.
a) prebosti (prebadati), pretakniti (pretikati), predreti (predirati) kaj s čim, zabosti (zabadati) kaj v kaj ali skozi kaj, vtakniti (vtikati) kaj skozi kaj: pectus cuspide Sil., pectus transmittit cuspis Sil., facem per pectus Sen. tr., acum duplicem muliebrem capillum ducentem Cels.
b) (po)čez (poprek) položiti (polagati): transmissum per viam tigillum L., super templum Augusti ponte transmisso Suet.

3. mimo pustiti (puščati): agmina Val. Fl., hastam Stat.

4. metaf.
a) prepustiti (prepuščati), izročiti (izročati), zaupati, preda(ja)ti, poveriti (poverjati), dati (dajati) v roke komu kaj: poma servis T., huic hoc tantum bellum Ci.
b) preda(ja)ti, preodda(ja)ti, odstopiti (odstopati), prepustiti (prepuščati): hereditatem filiae Plin. iun., munia imperii T., res matris alicui Ap.; z nakupom: ut illam transmittas sibi Pl.
c) posvetiti (posvečati): suum tempus temporibus amicorum Ci., vigiles operi noctes Suet.
d) „puščati mimo“ = prebi(ja)ti, preživeti (preživljati), presta(ja)ti: tempus Plin. iun., quattuor menses hiemis inediā Plin., steriles annos Stat., ille, cui multi anni transmissi sunt Sen. ph. so prešla, secessūs voluptates Plin. iun. uži(va)ti, okusiti (okušati), discrimen (nevarnost, odločilni trenutek pri bolniku) Plin. iun., febrium ardorem Plin. iun.
e) ne (z)meniti se za kaj, ne ozreti (ozirati) se na kaj, vnemar pustiti (puščati), pri miru pustiti (puščati), zanemariti (zanemarjati), opustiti (opuščati): apud quos inania transmittuntur T., Hypaepeni transmissi ut minus validi T., leo … imbelles vitulos transmittit Stat. se … ne dotakne, transmittere Gangem Cu. opustiti zavojevanje Gangesa, Iunium mensem T. pustiti, da preteče; poseb. v govoru izpustiti (izpuščati), ne omeniti (omenjati), ne vzeti (jemati) v misel (obravnavo, pretres, o(b)zir, poštev), ne meniti se za kaj, ne ozirati se na kaj, zamolč(ev)ati, (molče) preskočiti (preskakovati): Scaurum (sc. Vespasiani nomen) silentio T., sententiam silentio T., haud fas, Bacche, tuos tacitum transmittere honores Sil., qui in praeturā omnibus edictis sine honore ac mentione ullā eum transmiserat Suet. —

II.

1. intr. prepeljati (prepeljevati, prepeljavati) se, voziti se, peljati se, prevažati se čez, preko česa kam: Suet. idr., sin ante transmisisset Ci. ep., ab eo loco conscendi (sem se vkrcal), ut transmitterem Ci. ep., Cyprum Cu., inde transmittebam Ci., Uticam a Lilybaeo, ex Sardiniā in Africam L.; pass. impers.: in insulam transmissum est L.; metaf. (k drugi stranki, na drugo stran) prestopiti (prestopati): ad Caesarem Vell.

2. prekoračiti (prekoračevati), prečiti, prečkati, iti čez (preko) česa, preiti (prehajati) čez ali skozi kaj, prehoditi, prehite(va)ti, preleteti (preletati, preletavati), preteči (pretekati), (pre)pluti, preplavati, plavati čez kaj, preko česa (z acc. kraja, ki pa je zgolj odvisen od praep. trans): Alpes L., Hiberum L., Euphratem ponte T., fluvium nando Stat., lacum nando Sil., mare Plin. preplavati, tot maria Ci. (o osebah) prepluti, grues maria transmittunt Ci., cervi campum cursu transmittunt V., transmittere cursum (pot) V., murales fossas saltu Stat. preskočiti; pass.: quos (sc. sinūs) transmitti oporteret Ci. ep., flumen ponte transmittitur Plin. iun., transmisso amne Tigri T., clementi transmisso clivulo Ap.

3. čez kaj, skozi kaj, prek(o) česa vreči, metati, zagnati (zaganjati), pognati (poganjati): tectum lapide vel missili Plin., flumina disco Stat.; pesn. metaf.: quantum Balearica torto funda potest plumbo medii transmittere caeli O. premeriti.

trān-sultō -āre (frequ. k trānsilīre) preskakovati: in recentem equum ex fesso L.

trāns-vectō -āre (intens. k transvehere) peljati čez, spravljati čez, prepeljevati: Iul. Val.

trarre^*

A) v. tr. (pres. traggo)

1. knjižno povleči; potegniti, potezati:
trarre avanti pren. zavleči
trarre la lana presti volno
trarre a sé vleči, potegniti k sebi
trarre via odvleči

2. odvleči, odpeljati (tudi pren.):
trarre qcs. a buon fine kaj uspešno dokončati, izpeljati
trarre in errore spraviti, zavesti v zmoto
trarre in inganno prevarati
trarre in salvo rešiti, spraviti na varno
trarre in servitù zasužnjiti
trarre qcn. al supplizio koga peljati na morišče

3. spodbuditi, spodbujati; pritegniti

4. pren. odrešiti; spraviti, spravljati:
trarre qcn. d'impaccio koga rešiti iz zadrege
trarre qcn. da un pericolo koga rešiti iz nevarnosti

5. vzeti, jemati iz; iztisniti, iztiskati:
trarre qcn. di senno koga spraviti v blaznost, obnoriti
trarre a sorte izžrebati
trarre vino dalla botte vzeti vino iz soda

6. imeti, dobiti, pridobivati (tudi pren.):
trarre beneficio, guadagno imeti korist
trarre origine izvirati

B) v. intr.

1. knjižno napotiti se; teči kam

2. knjižno pihati (veter)

3. ekon. izdati, trasirati (menico, plačilni nalog)

C) ➞ trarsi v. rifl. (pres. mi traggo) izvleči se; spraviti se:
trarsi da una difficoltà, da un pasticcio izvleči se iz težav
trarsi di mezzo spraviti se izpod nog

trechedipnum -ī, n (gr. τρεχέδειπνος -ον k pojedini tekoč (= hiteč)) trehedípnon = lahka moderna obleka, v kateri so rimski gizdalini hodili v goste, obedna obleka: rusticus ille tuus sumit trechedipna, Quirine, et ceromatico fert niceteria collo Iuv.

tremēscō (redkeje tremīscō) -ere, tremuī (incoh. k tremere) (s)tresti (stresati) se, (vz)trepetati, zatrepetati, zadrhte(va)ti, (za)drgetati, vzdrgeta(va)ti, (v)zdrhte(va)ti: perque dies multos latitans omnemque tremescens ad strepitum O., tonitru tremescunt ardua terrarum V., quoniam plaustri concussa tremescunt tecta Lucr., iubeo tremescere montes O., quercus tremescere motu O.; z acc. (pred čim, zaradi česa, od česa): Myrmidonum proceres Phrygia arma tremescunt V., sonitum pedum vocemque V.; z inf.: telum instare tremescit V. se boji, da … ; z odvisnim vprašanjem: mons ipse tremiscit, quā tellure cadat Stat.

trīcae -ārum, f (indoev. kor. *trei(k)- viti, sukati, sor. s torquēre)

1. burke, norčije, farse, nesmisel: Pl., sunt apinae tricaeque et si quid vilius istis Mart.

2. metaf. sitnosti, neprijetnosti, težave, neprilike, zoprnosti, zoprnije, odvratnosti, spletke, intrige, starejše prekosti: Pl., Varr. ap. Non., Aug. idr., quomodo illa (sc. fert) domesticas tricas? Ci. ep. V etimološke marnje, ki jih navaja Plin. (3, 104), da sta bili Trica in Apina neznatni mesteci v Apuliji in da sta prišli v pregovor ter tako postali izhodišče za besedi trīcae in apinae, že Non. (8, 15) ni več verjel.

tri-nepōs -ōtis, m (trēs in nepōs) = filius adnepotis vnuk v petem kolenu: Icti.; k temu fem. trineptis -is, f vnukinja v petem kolenu: Icti.

trissitō -are (frequ. k trissō) ščebetati, čivkati, cvrčati, čvrčati (v naravnem glasu lastovk): Suet. fr.

trobilo samostalnik
1. (glasbilo) ▸ rézfúvós hangszer, fúvós hangszer, tölcséres fúvókájú hangszer
2. (kdor igra na trobilo) ▸ rézfúvós, fúvósV kulturnem programu bodo nastopili domači pevci in godbeniki ter kvintet trobil. ▸ A kultúrműsorban hazai énekesek és muzsikusok, valamint egy rézfúvós kvintett lép fel.

3. izraža negativen odnos (za razširjanje informacij) ▸ szócső, harsonaPoraženci menijo, da so mediji propagandna trobila v rokah oblasti. ▸ A vesztesek szerint a hatalom kezében a média a propaganda szócsöve.
Televizijo, radio in druga trobila sem odklopil. ▸ Kikapcsoltam a tévét, a rádiót és a többi szócsövet.
Novinar brez lastnega mnenja je le trobilo, glasnik nekoga drugega z močnejšim mnenjem. ▸ A saját véleménnyel nem rendelkező újságíró csak olyasvalakinek a szócsöve, akinek erősebb a véleménye.

4. (pripomoček za trobljenje) ▸ kürt
Protestniki so s seboj prinesli doma narejena trobila in transparente. ▸ A tüntetők házilag készített kürtöket és transzparenseket hoztak magukkal.
Skozi okna so s posebnim trobilom okoliške ljudi klicali k delu. ▸ Az ablakokból különleges kürttel szólították munkába a környéken élőket.

tróbiti to trumpet; to blow (ali to sound) a trumpet

tróbiti alarm to sound an alarm
tróbiti za juriš to sound the charge
tróbiti za nočni počitek, spanje vojska to sound the retreat, ZDA to play taps
tróbiti k umiku to sound the (oziroma a) retreat
vedno v isti rog trobi (figurativno) he's always singing the same old tune (ali humoristično the tune the old cow died of)
tróbiti komu na ušesa to din into someone's ears