Franja

pūgna -ae, f (retrogradna tvorba iz pūgnāre)

1. borba s pestmi, boks(anje), bitje, tolčenje, pretep(anje), tépež, tepênje, tepéžka, pretep: geminum pugnae proponit honorem V., nonnumquam (sc. in conviviis) res ad manus atque ad pugnam vocabatur Ci.

2. boj, bitka, bitva, bitev, spopad: S., H., T. idr., diuturnitate pugnae hostes defessi proelio excedebant C., pugna equestris Ci., pedestris V., navalis N., Ci. ep., Leuctrica, Pharsalica Ci., Marathonia N., Cannarum, Trasumeni L. pri Kanah, ob Trazumenu, pugnam pugnare, facere, committere, capessere, edere, ciere, concitare, inter se conserere, incipere, instaurare, inire, restituere itd. (gl. dotične glag.); tudi = dvoboj: dictator … pugnam laudibus tulit L., pugna singularis Macr. dvoboj.

3. bojna igra, borba: spectare quinquennem Graia Elide pugnam O.

4. metaf.
a) boj, spopad (poseb. z besedami), (učena) pravda, prepir: doctissimorum hominum Ci., litterarum Plin. učenjakov, quas ego pugnas, quantas strages edidi Poeta ap. Ci., pugna adversus dolorem Gell.
b) zvijačno dejanje, zvijača, zvijačnost, prevara, lèst, zvijačen dogodek (pripetljaj), (zvijačna) nagoda: pugnam dare Pl., Ter. zvijačno jo zagosti (komu).
c) spolno občevanje, spolna združitev, seks(anje): o quae proelia, quas utrimque pugnas felix lectulus et lucerna vidit nimbis ebria Nicerotianis! Mart.

5. meton.
a) bojna vrsta, bojna razvrstitev (ureditev, razporeditev), bojni red: pugnam mutare Cu., ordinata per principes hastatosque ac triarios pugna L., consules cornua tenuerunt, Servilio media pugna tuenda data est L.
b) boj = vojna: non Siciliae illis adversa pugna in ore est, sed Graeciae victoria Iust.

puh|ek moški spol (-ka …) der Flaum, das Flaumhaar, na bradi: der Bartflaum; tehnika tekstil: der Flug, (ob česanju Kammflug)

pulsō -āre -āvī -ātum (frequ. k pellere)

1. udariti (udarjati) na (ob) kaj, (s)tolči, butniti (butati), (po)trkati na kaj, (po)teptati, suniti (suvati), odriniti (odrivati): Sen. ph., Sil., Cl. idr., ariete muros V. stresati, tolči, pulsant arva ligones V. obdelujejo, ostium Pl., ostia H., Q., fores O., ianuam Ap., postes cuspide O., pede pauperum tabernas H., ad divitem Aug. potrkavati (trkati) pri bogatinu, solvite pulsanti loca Stat., humum moribundo vertice O., pede libero pulsanda tellus H., Amazones pulsant flumina V. topočejo (dirjajo) čez (zamrzlo) reko, campus assiduis pulsatus equis O., pulsare pedibus spatium Olympi O. (pre)teptati; pesn. = prehiteti; meton.: Phoebe curru pulsabat Olympum V. je drdrala po Olimpu, pulsant cacumina (ali saxa V.) fluctūs O. ali pulsant latera (sc. navis) ardua fluctūs O. se zaganjajo v bok(e), pljuskajo ob bok(e), caput (sc. montis) vento pulsatur et imbri V. veter in dež se zaganjata v vrh, rigentem (sc. nubem) pulsat Notus Val. Fl., chordas digitis et pectine V. ubirati strune, brenkati, tibia digitis pulsata Lucr., erupere aut ut nervo pulsante sagittae V. kakor puščice s prožeče tetive = kakor puščice, sprožene (izstreljene) s tetive, pulsare sagittam V. sprožiti, izstreliti, ipse arduus pulsat sidera V. zadeva ob zvezde, se dotika zvezd, vasto qui vertice nubila pulsat Val. Fl. (prim.: sublimi feriam sidera vertice H.) zadeva ob oblake, se dotika oblakov; pulsat tuas ululatus coniugis aures Cl. bije na tvoja ušesa, semen paulum pulsare Plin. stolči.

2. buhniti (buhati), suniti (suvati), odriniti (odrivati), odsuniti (odsuvati), dregniti (dregati), pahniti, pehniti (pehati), (s)tepsti, natepsti (natepati), pretepsti (pretepati), (na)tolči, (na)biti, gnjaviti, biti nasilen (grob) do koga, hudo (grdo) ravnati s kom: Iuv., Sen. rh., Petr., Suet., Prud., Amm. idr., pulsare verberareque ali pulsare et verberare aliquem Ci. idr., sic densis ictibus heros creber utraque manu pulsat versatque Dareta V., tu pulses omne, quod obstat H., tribunum plebis servi M. Tulii pulsaverunt Ci.; occ. proč suniti (suvati), odsuniti (odsuvati), od sebe pahniti (pehati), odpahniti, pregnati (preganjati), odstraniti (odstranjevati): pulsatos referens infecto foedere divos V. pregnane in razžaljene, pericula Cl., pulsatae maiestatis imperii reus Amm. zaradi (raz)žalitve.

3. metaf. dotakniti (dotikati) se koga, ganiti, premakniti (premikati), pretresti (pretresati), (močno) vplivati na koga, nagniti (nagibati) kam, k čemu, pridobi(va)ti si naklonjenost koga, nakloniti (naklanjati) si koga, gnati, spodbuditi (spodbujati), spodbosti (spodbadati), vzbuditi (vzbujati), razvneti (razvnemati) ipd.: censemus dormientium animos … externā et adventiciā visione pulsari? Ci., imaginibus pulsuntur animi Ci., quae te vecordia pulsat? O. te žene; occ.
a) vznemiriti (vznemirjati), pretres(a)ti, povzročiti (povzročati) drhtenje (strah): Sen. tr., Sil., Val. Fl. idr., pavor pulsans V., pulsare alicuius pectus T., urbem rumoribus Petr.
b) nadlegovati: superos vocibus Sen. tr., superos invidiā Stat., aliquem querelis Stat., Cl., existimationem viri fortis invidiā gravi Amm. težiti, tlačiti, uničevati, pogubljati, gonobiti, ut opulenti pulsantes praesidia potiorum Amm. degajoči = nadlegujoči (obdelavajoči) z denarjem (= s podkupovanjem).
c) nadlegovati s tožbo = s tožbo prije(ma)ti, tožiti, poda(ja)ti tožbo zoper koga, naperiti (naperjati) pravdo zoper koga: pro quo (sc. contractu) pulsabatur, aliis pulsantibus pozni Icti.; metaf.: iniusta Tartara Stat., pulsari falso crimine Cl.

Opomba: Inf. pr. pass. pulsarier: Lucr.

pump² [pʌmp]

1. prehodni glagol
črpati, sesati, polniti; izprašati koga, iztisniti (informacije iz koga); poganjati (pedala)

2. neprehodni glagol
utripati (srce); trdovratno iskati, poizvedovati (for za)

to pump dry izčrpati, izprazniti
to pump out izčrpati, izprazniti; figurativno izčrpati, utruditi, spraviti ob sapo
to pump up napolniti (kolo), napihniti
ekonomija to pump money into vlagati denar v kaj
to pump bullets into s.o preluknjati koga (s streli)

Punkt, der, (-/e/s, -e) Satzzeichen, Dezimalpunkt: pika; Mathematik, Sport, der Tagesordnung, figurativ točka; Typographie enota; der springende Punkt jedro; Punkt zehn točno ob desetih; schwacher/neuralgischer Punkt figurativ šibka točka; der Punkt auf dem i pika na i; toter Punkt mrtva točka; einen Punkt setzen/stellen/machen postaviti/narediti piko ( tudi figurativ ); auf den Punkt genau do pičice natančno; auf den Punkt kommen priti do bistva; Punkt für Punkt točko za točko; im Punkt (der Ehre) v vprašanjih (časti); ohne Punkt und Komma reden govoriti kot dež

punta ženski spol ost, konica; vrh (drevesa); cigarni ogorek; cvek; predgorje; zemeljski jezik; figurativno malce, nekoliko

punta de diamante diamant steklorezec
a punta de día ob svitu
con una punta de burla (fam) z nekim zasmehom, malce zasmehovalno
de punta a cabo, de punta a punta od enega konca do drugega; skoz in skoz; vse skupaj
acabarse en punta (fam) umreti
armado de punta en blanco do zob oborožen
estar de punta (con) grdo se s kom gledati
hacer punta (a) komu ugovarjati
le llevarán en la punta de la lengua (fig) dali ga bodo ljudem v zobe
pisar de punta na prste stopiti
los pelos se le ponen de punta lasje mu gredo pokonci
ponerse de punta (con) spreti se (s)
sacar punta al lápiz ošiliti svinčnik
ser de punta odlikovati se
lo tengo en la punta de la lengua na jeziku imam
puntas pl bikovi rogovi; konice na jelenovem rogovju; čipke
punta de Bruselas bruseljske čipke
andar en puntas prepirati se
lo conozco por las puntas de las uñas to imam v malem prstu
tener puntas de loco imeti nore ideje

punto moški spol točka, pika; trenutek; mesto; parkirišče za fijakarje ali taksije; čast; stopnja, višina; šiv, vbod; trikotažno blago, pletenine; pavza, počivanje; (sodne) počitnice; vzetek; nekoliko, malce, malenkost; zaključek

punto de admiración klicaj
punto de aguja, punto de media pletenje
punto de apoyo oporišče
punto de base opora, oporišče
¡punto! ¡punto en boca! tiho!
punto céntrico središče; glavni smoter
punto de cita kraj sestanka
punto y coma podpičje
punto de congelación ledišče
punto de contacto stična točka
punto culminante vrhunska točka, višek
punto de detención oporišče; vzrok
punto de disputa sporna točka
punto de ebullición vrelišče
punto (filipino) pameten človek; premetenec
punto de fusión tališče
punto de honor stališče časti, stvar časti
punto interrogante vprašaj
punto de intersección sečišče
punto de observación opazovališče
punto de parada stajališče za fijakarje
¡punto redondo! tiho o tem!
punto de salida, punto de partida izhodišče; jedro
punto de vista vidik, stališče
colcha de punto pletena posteljna odeja
géneros, artículos de punto pletenine
hombre de punto poštenjak
traje de punto pletena obleka
punto más o menos približno, okrog
punto menos (que) skoraj
escritor y punto menos que compositor pisatelj in skoraj tudi skladatelj
a punto gotov, izgotovljen, pripravljen (jed)
a (buen) punto o pravem času, začasa, ravno prav
a punto fijo ob določenem času, točno
a punto de guerra v vojni pripravljenosti
a punto de salir pripravljen za potovanje
a tal punto que... tako (zelo), da ...
al punto takoj; nenadoma
de punto pleten
de punto en punto vedno bolj, vidno, očitno
de todo punto popolnoma; v vsakem pogledu
de todo punto imposible popolnoma nemogoče
en punto točno, natančno
a las tres en punto točno ob treh
en punto a, en punto de kar zadeva, kar se tiče
en mal punto o nepravem času
hasta el punto de (que) tako da
hasta qué punto v kolikor
hasta cierto punto tako rekoč, tako nekako
por punto general v splošnem, sploh
un punto nekaj
un punto mejor nekaj boljši
bajar de punto propadati, rakovo pot iti
bajar el punto (a) omiliti, oslabiti
dar en el punto zadeti na težavno točko; zadeti cilj; dobiti
dar (ali hacer) punto (a) zaključiti, do konca izpeljati
darse un punto en la boca (fig) jezik za zobmi držati, molčati
no darse punto de reposo nobenega počitka si ne privoščiti, neutruden biti
dejar las cosas en su punto stvar kar najbolje opraviti; pravično ravnati; urediti stvar, v red spraviti
es un punto terrible s tem se ni šaliti, to je nevarna stvar
estar a punto gotov biti, pripravljen biti (jed); zrel biti (sadje)
ahí está el punto (fig) za tem grmom tiči zajec
no falta ni punto ni coma tu ne manjka niti pika na i
llegar a punto o pravem času priti
no perder punto zelo previdno ravnati ali postopati
poner punto final a la conversación končati razgovor
poner a punto v pripravljenost dejati
poner en su punto a/c lotiti se česa na pravem koncu; nekaj pravilno oceniti; popraviti
sin faltar (ali quitar) punto (ni coma) (fig) natančno, obširno, podrobno
quedar en su punto resnici ustrezati
saber a punto gotovo vedeti
subir de punto više se povzpeti; zvišati; izpopolniti se
tener a punto imeti pripravljeno
tocar el punto sensible (a) koga v živo zadeti
¡cada cosa en su punto! vse kar je prav!
tomar el punto meriti na, ciljati
vigilar el punto (del arroz) paziti na kuhanje (riža)
y ¡punto concluido! in konec s tem! dovolj! nobene besede več!
puntos pl petlje
dos puntos dvopičje
puntos suspensivos pomišljaji (pike) (ločilo)
los cuatro puntos (cardinales) štiri strani neba
línea de puntos pikčasta črta
por puntos vsak hip; vidno, očitno
andar en puntos prepirati se
poner los puntos muy altos čezmerne zahteve staviti
puesto en sus puntos postaven; v redu
vencer (batir) por puntos zmagati (potolči) po točkah
¡vamos por puntos! govorimo razumno, ne prenaglimo se!

Pūpius 3 Púpij(ev), ime rimskega rodu, katerega najbolj znan predstavnik je Pupij, pisec žaloiger: H.; adj.: lex Pupia Ci. ep. Pupijev zakon (zakonski predlog nekega ljudskega tribuna Pupija) z dvema določiloma

1. ob dneh komicij naj senat ne zboruje;

2. v februarju naj senat prisluhne zlasti poslanstvom.

puppis -is, acc. -im, redko -em, abl. -ī, redko -e, f (etim. nedognana beseda)

1. ladijski krn (krm), krma (naspr. prōra): navem convertere ad puppim Ci., puppes vertere N. krme obrniti = (z)bežati (z ladjami), prosequitur surgens a puppi (od zadaj) ventus euntīs V.; s krmo, v kateri je bilo krmilo, so pristajali, da je bilo pozneje lažje odpluti; od tod: stant litore puppes V., Colchos advertere puppim O. pristati ob bregu Kolhide; pren. o državnih voditeljih in vladarjih: sedebamus in puppi et clavum tenebamus Ci. ep. sedel sem na krmi ob krmilu = uravnaval (usmerjal, vodil) sem državo, vladal sem državi, quam ob rem conscende nobiscum, et quidem ad puppim Ci. ep. stopi na državno ladjo, in sicer na krmo = kot krmar, kot vladar; metaf. šalj. hrbet: puppis pereunda est probe Pl. = šlo mi bo za kožo, stalo me bo kože na hrbtu.

2. sinekdoha ladja: Lucan., Cl. idr., puppes tuae V., inter mille rates tua sit millesima puppis O., puppes pictae H.; kot ozvezdje: Ci. (Arat.).

Puste, die, sapa; mir ging die Puste aus bil sem ob sapo; dih mi je zastal

pusti|ti¹ (-m) puščati

1. lassen (dol herunterlassen, hinunterlassen, gor herauflassen, hinauflassen, mimo vorbeilassen, naprej vorlassen, nazaj zurücklassen, proč fortlassen, skozi durchlassen, tja hinlassen, tu dalassen, ven herauslassen, hinauslassen, za seboj zurücklassen)
pustiti čakati koga warten lassen, na odgovor ipd.: (jemanden) hinhalten
pustiti časa komu/sebi (jemandem/sich) Zeit lassen
pustiti daleč za seboj weit hinter sich lassen
pustiti do besede zum Wort kommen lassen, sprechen lassen
pustiti do konca povedati (jemanden) ausreden lassen
pustiti koga hladnega (jemanden) unbeeindruckt lassen
pustiti ležati/mirovati [ruhenlassen] ruhen lassen
pustiti na cedilu (jemanden) im Stich lassen, im Regen stehen lassen
pustiti na/pri miru (jemanden) in Ruhe lassen, kako zadevo: die Finger von (etwas) lassen
ne pustiti na miru (jemandem) keine Ruhe lassen
pustiti ob strani ausklammern, unbeachtet lassen, übergehen, aus dem Spiel lassen
pustiti oditi [gehenlassen] gehen lassen, ziehenlassen
pustiti odteči abtropfen lassen
pustiti prazno okence: aussparen
pustiti prednost komu v prometu: (jemanden) vorfahren lassen
pustiti prevreti (etwas) vergären
pustiti priti skupaj [zueinanderlassen] zueinander lassen
pustiti svobodo/na svobodo (jemanden) laufen lassen
pustiti uležati ablagern lassen
pustiti viseti [hängenlassen] hängen lassen
pustiti vreti kochenlassen
pustiti živeti am Leben lassen, leben lassen
ne pustiti se vplesti v kako zadevo: sich heraushalten (aus)
ne pustiti zraven koga (jemanden) [fernhalten] fern halten (von)
ne pustiti kamna na kamnu pri iskanju: keinen Stein auf dem anderen lassen
ne pustiti se motiti sich nicht stören lassen
ne pustiti si do živega nichts an sich herankommen lassen
ne pustiti si nič reči sich nichts sagen lassen
pustiti, da postane navada zur Gewohnheit werden lassen
pustiti, naj gredo stvari svojo pot die Dinge laufen lassen, den Dingen ihren Gang/Lauf lassen
pustiti, naj gre kdo svojo pot človek: (jemanden) seinen eigenen Weg gehen lassen
pustiti naj govori orožje die Waffen sprechen lassen
pustiti, naj je, kar je fünf gerade sein lassen

2. kot ostanek: überlassen, [übriglassen] übrig lassen, [stehenlassen] stehen lassen

3. (ne spreminjati) lassen (wie es ist), belassen
pustiti na glavi klobuk: aufbehalten
pustiti na sebi plašč: anbehalten
pustiti odprto [offenhalten] offen halten, auflassen
pustiti tičati [steckenlassen] stecken lassen
pustiti vklopljeno anlassen

4. naročiti, da kdo drug kaj stori:
pustiti prinesti bringen lassen (ich habe es bringen lassen)
priti (jemanden) kommen lassen
narediti machen lassen

5. kot posledico: zurücklassen; behalten (nesreča/ bolezen mu je pustila to er behielt das von einer Krankheit/einem Unfall)

pustíti dejar ; (dopustiti) permitir, no impedir, no oponerse ; (ne napraviti) no hacer ; (opustiti) abandonar, omitir ; (odstopiti) ceder

pustiti koga na cedilu abandonar a alg, fam dejar a alg en la estacada (ali en las astas del toro), dejar fresco a alg
pustimo to! dejemos eso; no hablemos más de ello
pustiti koga čakati hacer esperar a alg
pusti me pri miru! ¡déjame en paz!
pustiti ob strani dejar aparte
pustiti kaj za seboj dejar tras de sí a/c
to me pusti hladnega (fig) eso no me da ni frío ni calor
pustiti vse pri starem dejar las cosas como estaban
pusti šale! ¡déjate de bromas!
pustiti koga, da odide z dolgim nosom dejar a alg con un palmo de narices
pustiti eno stran prazno dejar una página en blanco
pustiti ljudi govoriti, kar hočejo dejar que la gente diga lo que quiera
on je pameten, to se mu mora pustiti es inteligente, hay que reconocerlo
pustiti se prositi hacerse (de) rogar
ne pustite se motiti! ¡no se moleste usted!

pût púta m, orod. pútem, s predl. za pútom, mn. pútevi in pútovi
1. pot: put vodi kroz selo; put ka sreći; presjeći komu put; ići svojim putem; udariti pravim putem; kuća stoji nad putom; krčiti nove puteve, putove: poći pravim putem usmeriti se po pravi poti; biti na krivom putu; hvatati put lijevo mahniti jo na levo; izvesti koga na put usmeriti koga v življenje; put najmanjeg otpora; preko puta na nasprotni strani; kolski put vozna pot; saobraćajni put prometna pot, cesta; životni put življenjska pot; posljednji, vječni put zadnja pot; put do zvijezda je trnovit; stati na pola puta
2. cesta: put bratstva i jedinstva; Auto-put bratstva i jedinstva, Mliječni Put astr. rimska cesta
3. potovanje: biti stalno na putu; put oko svijeta; svadbeni put
4. stajati kraj puta stati ob cesti

puteus -eī, m (= izkopana jama, zgradba, sor. s putāre obrez(ov)ati, pavīre)

1. jama, jarek: Varr., in solido puteum demittere V. izkopati jamo; occ.
a) rudniška jama, (rudniško) okno, jašek, predih, rov(ica): Plin.
b) zračilni jašek, preduh, oddušnik, zračna odprtina: Vitr.

2. vodnjak, kladez, (na)kapníca, vodnica, (suha) jama (kotanja, rupa): Varr., Plin., Plin. iun., Auct. B. Alx., Ap., G. idr., puteum fodere Pl. ali effodere Col., puteum vitare patentem H., putei iuges Ci. ali perennes H., Ci., V. vrelci, studenci; preg.: aeque est enim ac si in puteum (v vodo = stran) conicias Petr., nunc haec res ad summum puteum geritur Pl. se suče ob robu vodnjaka = je v veliki nevarnosti.

3. podzemeljska ječa, temnica za sužnje: Pl., Col.

pūtor -ōris, m (pūtēre) gniloba, trohnoba, trhloba, tudi gnilobni ali trohnobni (trhlobni) vonj, duh, smrad: Arn., Aug. idr., postea bis in die contritam imponito: ea omnem putorem adimet Ca., a puteis oppidum ut Puteoli, quod incircum eum locum aquae frigidae et caldae multae, nisi a putore potius, quod putidus odoribus s[a]epe ex sulphure et alumine Varr., putorem cum sibi nacta est intempestivis ex imbribus umida tellus Lucr., cernimus alituum vermisque effervere terra, intempestivos quam putor cepit ob imbris Lucr., ubi putorem umida nactast intempestivis pluviisque et solibus icta Lucr., alios putore nidoris faetidi a meis iam quassis scapulis Ap., milites enim qui eum sequebantur putore commoti Eutr., [Puteolos dictos putant ab aquae c]aldae pu[tore … ] Fest.

Pydna -ae, f (Πύδνα) Pídna, mesto v Makedoniji ob Termajskem zalivu, kjer je Emilij Pavel l. 168 premagal makedonskega kralja Perzeja: L., N., Plin., Vell., Iust. — Od tod preb. Pydnaeī -ōrum, m (Πυδναῖοι) Pidnájci, preb. Pidne: L.

pylône [pilon] masculin, architecture stolpast steber, pilon

pylône pour l'antenne de télévision steber za televizijsko anteno
pylône de forage vrtalen stolp
pylône métallique pour conduites kovinski steber za vod visoke napetosti
pylône (de T. S. F.) radijski stolp
pylônes électriques le long de la voie de chemin de fer električni piloni (stebri) ob železniški progi

Pyrrhus -ī, m (Πύῤῥος) Pír(os)

1. sin Ahila in Deidameje z vzdevkom Neoptolem (Neoptolemus, Νεοπτόλεμος), ustanovitelj kraljestva v Epiru; v Delfih ga je ubil Orest: V., O., Iust., Hyg.; lat. Burrus (gl. Burrus); Pyrrhi castra Pírov tabor, Pírov ostrog, kraj
a) v Epiru: L.
b) v Trifiliji: L. — Od tod patron. Pyrrhidēs -ae, m Piríd = Pirov potomec; pl. Pyrrhidae -ārum, m Pirídi = Epírci, preb. Epira: Iust.

2. kralj v Epiru, znan sovražnik Rimljanov, ki l. 280 z njimi začel vojno; padel je l. 272 ob praski v argolidskih Argih: Ci., H., N., L., Sil., Iust. — Od tod Pyrrhēum -ēī, n (Πυῤῥεῖον) Piréj(on) = Pírov (kraljevi) grad: L. (čisto lat. Pyrrhi regia: L.).

quadrus 3 (quattuor) štirikoten, štirioglat; od tod subst.

I. quadra -ae, f

1. štiriogelnik, štirikotnik, četverokotnik, četverokotnik, kvadrat, štirjak: deni in quadram pedes Q.

2. occ.
a) kot arhit. t.t. temeljni (vogelni) kamen, podstavek, plošča = najspodnejši in največji del pod stebrom: Vitr.
b) ploščica: Vitr.
c) štirikotna miza: Varr.; od tod: patulis parcere quadris V. o režnjih (kosih) kruha, ki so Trojancem rabili za mize (ali krožnike), alienā vivere quadrā Iuv. (kot zajedavec) sedati za tujo mizo, živeti ob tujem kruhu.
d) sploh štirioglat kos (košček), poseb. kos po zarezah na štiri dele deljenega hlebca: casei Mart., panis Sen. ph., mihi dividuo findetur munere quadra H. kos kruha. —

II. quadrum -ī, n = quadra

1. perticae dolantur in quadrum Col.

2. metaf. kot ret. t.t. prav(šnj)a oblika: redigere omnes in quadrum numerumque sententias Ci., aliquam sententiam in quadrum redigere Ci.

quaesō -ere, redko quaesīvi (osnovna obl. *quaisso, quaesso, prim. quaerō)

1. iskati, skušati dobiti (priskrbeti, ohraniti) kaj: astrologorum signa in caelo quaesit Enn. ap. Ci., quaeso adveniente morbo nunc medicum tibi Pl. ap. Non., nautis mari quaesentibus vitam Enn. ap. Fest., liberûm quaesendûm causā ali liberorum quaesendûm gratiā Enn. ap. Fest.

2. prositi, naprositi (naprošati); z acc. rei: non divom pacem … prece quaesit Lucr.; večinoma v 1. os. sg. ali pl. (quaesumus) s finalnim stavkom (pogosto kot vrivek v njem); naprošena oseba stoji v acc. ali abl. z a(b): Naev. ap. Don. et Serv., Caecil. ap. Non., Ca. idr., id uti permittatis, quaesumus L., precor quaesoque, ne … facere et pati omnia nefanda velis L., te quaeso, ut me iuves Pl., deos quaeso, ut sit superstes Ter., Carionem quaesivit, ut adulescentior aetati concederet Mamerci S. ap. Prisc., quaeso a vobis, ut audiatis ali ne putetis Ci.; s samim cj.: deos quaeso, floreas Cu., quaeso, parcas mihi Pl.; kot vrivek: decretum, quaeso, cognoscite Ci., reficite vos, quaeso, iudices, per deos immortales Ci., quam ob rem aggredere, quaesumus et sume ad hanc rem tempus Ci. ep.; včasih kot vzklik začudenja prosim(o) te ali vas = za božji čas!: ubinam est, quaeso? Ter., quaeso edepol, num tu quoque etiam insanis? Pl., quaeso, etiamne tu has ineptias? Ci. ep.

3. vprašati (vpraševati): vatem adgredior dictis ac talia quaeso V.