Franja

léga¹ (-e) f

1. posizione; giacitura; knjiž. sito:
pokončna, vodoravna lega posizione eretta, orizzontale
desnostranska, levostranska lega v spanju posizione sulla destra, sulla sinistra
hrbtna, trebušna lega posizione supina, prona
centralna lega trga posizione centrale della piazza
dominantna lega stavbe posizione dominante dell'edificio
geografska lega kraja posizione geografica di un luogo, coordinate
geol. lega sloja giacitura di uno strato
sončna lega posizione solatia, esposta al sole
zavetrna lega posizione riparata
višja lega (posizione) in alto
lega zgradbe esposizione di un edificio

2. trave portante, calastra; grad.
kapna lega trave di banchina
slemenska lega trave di colmo
vmesna lega trave del soffitto

3. muz. posizione, registro:
nizka, visoka lega registro alto, basso
altovska, basovska lega registro di contralto, di basso
(položaj roke pri prijemih na godalih) posizione, diteggiatura:
prva, sedma lega posizione prima, settima

4. star. strato

5. trg. (deset pol papirja) risma; avt. tenuta di strada
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
med. glavična lega (ploda v maternici) presentazione cefalica
fiz. indiferentna lega equilibrio indifferente
fiz. labilna lega equilibrio ruotabile
lingv. lega jezika (pri izgovarjavi) posizione della lingua
strojn. mrtva lega punto morto
fiz. ravnovesna lega equilibrio
stabilna lega equilibrio stabile
navt. določiti lego fare il punto (tudi pren.)
geogr. lega gora orografia
astr. planet v ugodni legi pianeta in buon aspetto

legenda samostalnik
1. (zgodba) ▸ legenda
2. (slaven človek) ▸ legendaSkupina Deep Purple spada med legende rokerske glasbe. ▸ A Deep Purple együttes a rockzene legendái közé tartozik.
Vesel sem, da sem spoznal legendi rocka. ▸ Örülök, hogy megismerhettem a legendás rockzenészeket.
Pošta ZDA že nekaj let izdaja znamke s portreti legend Hollywooda. ▸ Az amerikai posta már évek óta hollywoodi legendákat ábrázoló bélyegeket bocsát ki.

3. (pojasnilo) ▸ jelmagyarázatZemljevidi imajo legendo. ▸ A térképeken jelmagyarázat található.

legendaren pridevnik
1. (znamenit; slaven) ▸ legendásA moj največji vzornik je legendarni košarkar Michael Jordan, ki je iz sebe vedno iztisnil največ. ▸ De a legnagyobb példaképem a legendás kosárlabdázó, Michael Jordan, aki mindig a legjobbat hozta ki magából.

2. (o legendi) ▸ legendás
Legendarnih motivov je bilo skozi ves srednji vek dovolj. ▸ A középkor mindvégig bővelkedett legendás motívumokban.
Legendarni kralj Artur naj bi živel v Angliji v 5. ali 6. stoletju. ▸ A legendás Artúr király állítólag az 5. vagy a 6. században élt Angliában.

legitimizem samostalnik
zgodovina (v monarhijah) ▸ legitimizmus

lekarn|a ženski spol (-e …) die Apotheke
dežurna lekarna der Apothekendienst
domača lekarna die Hausapotheke
kar se sme prodajati samo v lekarnah apothekenpflichtig

leksikografija samostalnik
jezikoslovje (veda) ▸ lexikográfiaUstanovil je inštitut za leksilogijo in leksikografijo. ▸ Megalapította a lexikológiai és lexikográfiai intézetet.
Korpusni pristop se je v jezikoslovju uveljavil v leksikologiji in leksikografiji, vse bolj pa se uveljavlja tudi na ravni slovničnega opisa. ▸ A korpuszalapú megközelítés a nyelvészetben a lexikológiában és a lexikográfiában nyert teret, és egyre inkább teret nyer a nyelvtani leírás szintjén is.
Sopomenke: slovaropisje

Lendava samostalnik
(mesto v Prekmurju) ▸ Lendva [város a Muravidéken]
Sopomenke: Dolnja Lendava

Lendavske Gorice stalna zveza
(naselje v Prekmurju) ▸ Lendvahegy [település a Muravidéken]

lep¹ [é] (-a, -o; lepši)

1. na pogled, za uho: schön, -schön (čudovito wunderschön, oblikovno formschön, barvno farbenschön, zvočno klangschön); (čeden) hübsch; (mičen) reizend; (prelep) ženska, mladenič: bildschön
lepi spol das schöne Geschlecht
lep pogled ein schöner Anblick (biti lep pogled einen schönen Ablick bieten, lustig anzusehen sein)
Lepa Marija schöne Madonna

2. (ugoden) vreme: schön, gut, ob žetvi: gutes Erntewetter; Schön- (obdobje lepega vremena die Schönwetterperiode, die Schönwetterlage); dan, dopust, spomin, časi, smrt: schön
imeti lepo življenje ein schönes Leben haben, gut dran sein

3. (primeren) vedenje: gut
lepo vedenje po pravilih: der Benimm

4. (pohvalen) schön, gut (gesta eine schöne Geste, poteza ein schöner Zug); moralno: (imeti)
v lepem spominu in gutem Angedenken (haben)
filozofija lepa duša schöne Seele

5.
lepe umetnosti množina die schönen Künste

6.
lepa hvala Vielen Dank!, danke schön, danke sehr, danke vielmals
lepi pozdravi množina beste/herzliche Grüße

7. ironično schön
lep red (nered) eine schöne Wirtschaft!
lepa reč! eine schöne/heitere Geschichte!, (neprijetno presenečenje) eine schöne Bescherung!
no, lepa reč! na, dann prost!
ta je pa lepa! das ist aber köstlich!
| ➞ → zlepa

lép (-a -o)

A) adj.

1. bello:
lep obraz bel viso, visino
lepe noge belle gambe
lepa kot sonce bella come il sole

2. pren. (čist, snažen) pulito, ordinato:
lepi zvezki quaderni ordinati

3. (ki zbuja ugodje, prinaša zadovoljstvo) bello, incantevole, piacevole, ameno:
lepi kraji bei posti
odnesli so najlepše vtise ne riportarono i più bei ricordi
čaka ga lepa prihodnost lo attende un bell'avvenire, è un giovane di belle speranze

4. (ki ima zaželene lastnosti glede na zunanjost) bello:
piše lep jezik scrive in bella lingua
naredil se je lep dan la giornata s'è fatta bella

5. (ki presega povprečje; precejšen) bello:
ima kar lepe dohodke ha bei redditi
spremil ga je lep kos poti lo accompagnò un bel pezzo di strada

6. (zelo pozitiven) bello; ottimo; tanto:
doseči lepe rezultate conseguire ottimi risultati
hvala lepa!, najlepša hvala! mille grazie!, tante grazie!

7. iron. (za izražanje negativnosti, zanikanja) bello:
v lepo družbo zahajaš bei compagni ti sei trovato
lepo presenečenje si mi pripravil m'hai fatto una bella sorpresa

8. pren. (poudarja pomen samostalnika) bello:
imeti lepo priložnost avere una bella opportunità
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lep čas koga čakati aspettare qcn. un bel po' di tempo
to so bili lepi časi bei tempi!
lepega dne un bel giorno
pren. lepi spol il bel, il gentil sesso
za koga ne imeti lepe besede essere scortese con qcn.
z lepo (dobro)
besedo pri kom nič ne opraviti non combinare niente con le belle
lepo godljo komu skuhati combinare un bel pasticcio
iron. hvala lepa za tako pomoč bell'aiuto il tuo (il vostro) !
na lepe oči posojati denar prestare soldi sulla parola
lepa reč, kaj naj storim?! (izraža zadrego) mo' che faccio?!
ta je lepa! quest'è bella!
biti v najlepših (najboljših)
letih essere nel fiore degli anni
bot. lepa kislica romice (Rumex pulcher)
lepi čeveljc ciripedio, pianella della Madonna (Cyripedium calceolus)
lepi jeglič primula (Primula auricula)

B) lépi (-a -o) m, f, n
ne z lepo ne z grdo né con le belle né con le brutte
delati se lepega farsi bello
(kaj storiti) zaradi lepšega per far colpo, per fare bella figura
iti na lepše andarsene, andare in vacanza, andare a spassarsela
na vsem lepem d'un tratto, improvvisamente
iti na sprehod v lepem andare a passeggio col bel tempo
iskanje lepega v umetnosti la ricerca del bello nell'arte

lepiti se na koga kot čebele na med frazem
(zelo se zanimati za koga) ▸ körülzsong valakit, mint méhek a mézet
Lansko leto se fotografov skoraj nista mogla otresti in tudi letos so se nanju lepili kot čebele na med. ▸ Tavaly szinte nem tudták lerázni a fényképészeket, és idén is úgy zsongták körül őket, mint a méhek a mézet.
Po osvojeni lovoriki v svetovnem pokalu se namreč sponzorji nanj lepijo kot čebele na med. ▸ A világbajnokságon elnyert babér után úgy zsongják körül a szponzorok, mint méhek a mézet.
Sopomenke: lepiti se na kaj kot čebele na med

lepó adv.

1. bene:
lepo se izražati esprimersi bene

2. (vljudno, prijazno) gentilmente

3. (v povedni rabi izraža zadovoljstvo, odobravanje) bene; bello:
lepo mi je mi trovo, mi sento bene
lepo, da si prišel hai fatto bene a venire
lepo, čudovito! bello! magnifico!

4. (izraža, da dejanje poteka brez omejitve, obzirnost zapovedi, poudarja pomen besede)
mi delamo, vi pa lepo sedite noi sfatichiamo e voi ve ne state belli e comodi a sedere
vse nam lepo povej e adesso racconta tutto per filo e per segno
lepo pameten bodi, pa bo vse v redu stattene bravo e tutto andrà bene
pren. lepo se goditi komu stare bene, non avere problemi di sorta
lepo kazati (pridelek) promettere bene
iron. tako, vedno lepše! di bene in meglio!

5.
lepo grajen ben fatto
lepo oblikovan affusolato; tornito
lepo raščen formoso
knjiž. lepo sprejet benaccetto
lepo vzgojen beneducato, bennato

lepôta beauté ženski spol , beau moški spol ; (lepa ženska) beauté ženski spol , belle femme

naravna lepota beauté naturelle
blesteti v svoji lepoti être dans tout l'éclat de sa beauté

lepôta (-e) f

1. bellezza; avvenenza; grazia; bello; vaghezza; vezzosità:
ženska lepota bellezza femminile
klasična lepota bellezza classica

2. (lepa stvar) bellezza, attrattiva:
občudovati naravne lepote ammirare le bellezze naturali
biti cvet lepote essere bellissimi (-a)
sijati v vsej svoji lepoti risplendere in tutta la propria bellezza
šalj. deveta lepota fossetta (del mento)

lepôta belleza f ; hermosura f

idealna lepota belleza ideal
blesteti v svoji lepoti relucir por su belleza

les [é] moški spol (-a, ni množine) das Holz (vrste barvilni Farbholz, brinov Wacholderholz, čelni Hirnholz, češnjev Kirschbaumholz, Kirschholz, četrtinski Kreuzholz, debel Starkholz, dogarski Daubenholz, dolg Langholz, droben Schwachholz, gradbeni Bauholz, Kantholz, grenki Quassiaholz, grmovni Strauchholz, iglavcev Nadelholz, jamski Grubenholz, kakovosten Qualitätsholz, kolarski Wagnerholz, koreninski Wurzelholz, kostanjev Kastanienholz, kratki Kurzholz, kriv Krummholz, ladijski Schiffbauholz, listavcev Laubholz, lipov Lindenholz, lisast Maserholz, lupljen Schälholz, masivni Vollholz, mehki Weichholz, mladi Grünholz, neobdelan Rohholz, obdelan Handelsholz, obdelovalni Nutzholz, okrogli Rundholz, odpadni Abfallholz, oljkov Olivenholz, opažni Plankenholz, plavljen Treibholz, Triftholz, plemenit Edelholz, Wertholz, plutasti Korkholz, polni Ganzholz, polovični Halbholz, pozni Spätholz, požarni Brandholz, prostorninski Schichtholz, resonančni Klangholz, Tonholz, agronomija in vrtnarstvo rodni Fruchtholz, Tragholz, kriv Knieholz, rožni Rosenholz, rumeni Gelbholz, slepi Kernholz, slojni Schichtholz, smolnat Kienholz, sodarski [Faßholz] Fassholz, tenzijski Zugholz, tlačen Druckholz, trd Hartholz, večplastni Lagenholz, vejnat Astholz, vezan Sperrholz, vlakninski Faserholz, žagan Schnittholz, železni Eisenholz, za cepljenje Spaltholz, za drogove Mastenholz, za furnir Furnierholz, za obdelavo Werkholz, za papir Papierholz, za rezbarjenje Schnitzholz, za sekanice Knüppelholz)
neobdelan les unbearbeitetes Holz
splavljeni les geflößtes Holz
sprhneli les der Mulm
top/merkantilen les wahnkantiges/baumkantiges Holz
rezan les die Schnittware, das Schnittholz
…lesa/v les/za les Holz-
(barva die Holzfärbung, brusilnica tehnika die Holzschleifanlage, cena der Holzpreis, dobavitelj der Holzlieferant, kos das Holzstück, plavljenje die Holztrift, die Holzflößung, poraba der Holzverbrauch, posek der Holzabhieb, predelava die Holzverarbeitung, sečnja/sekanje der Holzschlag, die Holzfällung, skladovnica der Holzstoß, der Holzstapel, splavarjenje die Holzflößerei, spravilo die Holzbringung, die Holzabfuhr, struktura die Holzstruktur, suha destilacija die Holzverkohlung, sušenje die Holztrocknung, tat der Holzdieb, tatvina der Holzdiebstahl, transport der Holztransport, trdnost die Holzfestigkeit, vlaka za spravilo der Holzabfuhrweg, vlažnost die Holzfeuchtigkeit, vrsta die Holzart, zaščita der Holzschutz; v les tehnika vžiganja die Holzbrandtechnik, vrezovanje navojev v les das Holzgewindeschneiden; za les zaščitno sredstvo das Holzschutzmittel, der Holzschutz, lepilo der Holzleim, lužilo die Holzbeize)
zbirališče lesa der Polter
zveriženje lesa das Verwerfen, die Verwerfung
podoben lesu holzartig
potrebe po lesu der Holzbedarf
čez les:
biti (malo) čez les figurativno eine Meise haben, einen Knall haben, nicht so recht klug sein
iz lesa:
izdelek iz lesa die Holzarbeit
figurativno iz istega lesa vom gleichen Holz, aus dem gleichen Holz geschnitzt
z lesom:
bogat z lesom holzreich
gradnja z lesom der Holzbau
obložen z lesom holzverkleidet
opažen z lesom holzgetäfelt
trgovec z lesom der Holzhändler
trgovina z lesom der Holzhandel
| ➞ → gadov les, kačji les, pasji les

lés (-á) m

1. legno:
les gori, se napne, vpija vlago il legno arde, si gonfia, assorbe l'umidità
impregnirati les impregnare il legno
sekati, skobljati, žagati les abbattere, piallare, segare il legno
grčav, mehak, trd les legno nodoso, dolce, duro
lastnosti, struktura lesa proprietà, struttura del legno
obdelava, predelava lesa lavorazione, trasformazione del legno
bukov, hrastov, lipov, smrekov les (legno di) faggio, (di) quercia, (di) tiglio, (di) abete
eksotični les legno esotico

2. (kosi lesa za določeno uporabo) legno, legname; legna:
izvažati les esportare il legname
kubični meter lesa un metro cubo di legname
gradbeni, stavbni les legname da costruzione
tesani, žagani les legname squadrato, segato
les za kurjavo legna da ardere

3. knjiž. (gozd) bosco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti iz drugačnega lesa essere diverso
biti malo čez les mancare di un venerdì, di una rotella
papir. brusiti les sfibrare il legno
Kristus visi razpet na lesu Cristo pende dalla croce
prodati stoječi les, les na panju vendere legname da abbattere
um. razstavljati les esporre sculture, statue in legno
soba je vsa v lesu la stanza è tutta rivestita in legno
kem. suha destilacija lesa distillazione secca del legno
bot. božji les agrifoglio, leccio spinoso (Ilex aquifolium)
celulozni les legno da cellulosa
črni les legno di aghifoglia
bot. gadov les (krhlika) ramno (Rhamnus frangula)
jamski les legname per miniera
bot. kačji les viburno (Viburnum lantana)
okrogli les tondello
bot. pasji, volčji les lonicera (Lonicera)
pozni les strato più fitto (dell'anello annuale)
agr. rastni, rodni les rami fruttiferi
upognjeni les legno ricurvo
vezani les legno compensato

lesketáti se (-ám se) imperf. refl.

1. luccicare, brillare, (ri)splendere, scintillare, sfavillare:
rosa se lesketa la rugiada luccica
oči se lesketajo od vznemirjenja gli occhi luccicano dal turbamento
v dvorani se je vse lesketalo od zlata in biserov nel salone era tutto uno scintillio d'oro e di perle

2. pren. biancheggiare

lesníka (-e) f melo selvatico; mela selvatica; pren.
ugrizniti v lesniko inghiottire amaro (e sputar dolce)

lesti [é] (lezem) zlesti

1. (plaziti se) človek, žival: kriechen, (izpod postelje unter dem Bett herauskriechen, figurativno iz postelje aus dem Bett/aus den Federn kriechen); po čem: (etwas) entlangkriechen

2. (počasi se premikati) kolone, vozila: schleichen, dahinschleichen, sich kriechend vorwärts bewegen; im Schneckentempo fahren

3. (plezati) klettern (na drevo auf den Baum, skozi okno beim Fenster heraus/herein/hinaus/hinein)

4. obleka, nogavice, nahrbtnik: rutschen

5. (polzeti) znoj, tla …: fließen

6.
lesti po telesu prijetna toplota, utrujenost, bolečina ipd.: sich (langsam) ausbreiten

7.
lesti nekam kriechen, katzbuckeln
lesti v rit in den Hintern/Arsch kriechen

8.
lesti skupaj od starosti ipd.: schrumpfen
oči lezejo Xu skupaj X kann die Augen kaum noch [offenhalten] offen halten, X fallen die Augen zu
lesti narazen od debelosti: [auseinandergehen] auseinander gehen
geografija lesti narazen/vsaksebi [auseinandererdriften] auseinanderdriften