Franja

potaji|ti se (-m se) sich ducken (tudi figurativno), mäuschenstill bleiben
| ➞ → pritajiti (se), zatajiti

potaplja|ti se (-m se) potopiti se tauchen, eintauchen, (izginiti s površine) untertauchen (tudi figurativno); z masko: schnorcheln
podgane zapuščajo potapljajočo se ladjo die Ratten verlassen das sinkende Schiff

potegníti (-em) | potegováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. tirare, trarre:
potegniti za vrv tirare la fune
potegniti nož tirare fuori il coltello
potegniti meč iz nožnice sfoderare, sguainare la spada; estrarre, sfilare, tirare la spada dal fodero
potegniti čoln na suho tirare a secco la barca
potegniti črto tirare, tracciare una linea
potegniti ven (izvleči) tirare fuori, estrarre
potegniti dol, gor tirare giù, su
pren. potegniti koga na svojo stran tirare qcn. dalla propria parte
šport. potegniti nasprotnega igralca za majico strattonare l'avversario
potegniti nazaj arretrare, ritirare, tirare indietro
potegniti nit sfilare, tirare il filo
pren. potegniti za nos gabbare, prendere per il naso; vulg. fregare
pren. potegniti s kom prendere le difese di qcn., stare dalla parte di qcn.

2.
potegniti s čopičem dare una pennellata, un colpo di pennello
potegniti z glavnikom po laseh ravviare i capelli, darsi una ravviata ai capelli

3.
potegniti dim iz cigarete tirare una boccata di fumo
potegniti požirek vina fare un sorso

4. pog. (odpeljati) portare, dare un passaggio:
ali me potegneš do postaje? mi porti alla stazione?

5. pog. (speljati) portare; far passare:
potegniti elektriko in vodovod do hiše portare l'elettricità e l'acqua fino alla casa

6. (začeti pihati) tirare:
potegnil je močan veter cominciò a tirare un forte vento

7. pren. (spraviti, spravljati koga v neugoden položaj) coinvolgere; attrarre:
potegnili so ga v nevarno pustolovščino fu coinvolto in una pericolosa avventura

8. pog. (dobiti, dobivati denar) prendere, guadagnare, ricavare:
za vsak nastop potegne lepe denarce per ogni recita si prende un bel po' di soldi

9. potegniti jo pog. andarsene:
potegniti jo spat andarsene a letto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. potegniti črto pod svoje dosedanje življenje fare un bilancio della propria vita
pren. potegniti (ta) kratko tornarsene con le pive nel sacco, avere la peggio
potegniti mejo med tracciare il confine tra; pren. saper distinguere tra, saper discernere tra
pren. potegniti komu mreno z oči aprire gli occhi a qcn.
pog. avto potegne tudi do 180 na uro l'automobile raggiunge anche i 180 chilometri orari
pren. potegniti koga iz dreka togliere qcn. dagli impicci
pren. potegniti iz naftalina togliere dal dimenticatoio, dalla naftalina; tirare fuori dalla naftalina
pren. potegniti za seboj poslušalce saper attrarre l'attenzione dell'uditorio

B) potegníti se (-em se) | potegováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

1. allungarsi, prolungarsi; (zrasti) crescere

2. pog. ritirarsi

3. (zavzeti, zavzemati se) prendere la parte, le difese di qcn.
potegniti, potegovati se za koga prendere la parte di qcn., prendere le difese di qcn., parteggiare per qcn.

4. potegovati se za concorrere per, candidarsi a; disputarsi (qcs.); competere per, gareggiare per;
potegovati se za dekletovo roko chiedere, ambire la mano della fanciulla
obraz se mu je potegnil mise su il muso; fece la faccia lunga
blisk se je potegnil čez nebo un fulmine guizzò nel cielo
po tem dogodku se je potegnil vase dopo questo fatto si chiuse nel proprio guscio

5. potegniti se tirarsi; (podaljšati se) allungarsi, prolungarsi; (zrasti) crescere:
potegnil se je kvišku si tirò su

potencial moški spol (-a …) das Potential (tudi matematika, fizika)
fizika mirovni potencial Ruhepotential
kemija redoks potencial Redox-Potential
teorija potencialov matematika die Potentialtheorie

potencialen pridevnik
(mogoč) ▸ potenciális, lehetséges Potencialnim naročnikom lahko pred nakupom omogočite tudi brezplačen preskus učnih vsebin. ▸ A potenciális előfizetőknek a vásárlás előtt díjmentes próbaidőszakot is biztosíthat a tananyag kipróbálásához.

potepušk|i (-a, -o) streunend (tudi živalstvo, zoologija); vagabundenhaft

potestās -ātis, f (nam. *potistās iz potis)

I.

1. moč, veljava, vrednost, pomen, učinek, delovanje, učinkovitost: plumbi Lucr., potestates herbarum V., Plin., colorum Vitr., pecuniarum Icti., utraque actio eiusdem potestatis Icti., quarum actionum vis et potestas haec est, ut … Icti.

2. occ. moč = pomen kake besede: Corn., Sen. ph., Gell.

3. meton. kot mat. t.t. = gr. δύναμις kvadratni koren: M. —

II.

1. moč, oblast: Ter., L., Plin. iun. idr., habere potestatem vitae necisque in aliquem Ci. imeti oblast nad življenjem in smrtjo koga, mihi est potestas, est in meā potestate Ci. v moji moči je, esse in sua potestate N. biti sam svoj (gospod), biti samostojen (neodvisen), in potestate mentis esse Ci. biti pri (zdravi) pameti, exisse ex (de) potestate (sc. mentis) Ci. od pameti iti, ne biti pri pameti.

2. politična (nad)oblast, državna prevlada ((nad)oblast): Eutr., esse in potestate alicuius Ci. biti komu podvržen (podrejen), redigere in (sub) potestatem suam N., L. spraviti pod svojo (nad)oblast, podvreči (podrediti) si, nomine, non potestate rex N., p. perpetua N. dosmrtna, populum in suā potestate tenere N. imeti ljudstvo pod svojo oblastjo, vladati ljudstvu; meton. vladar, gospodar: hominum rerumque V. (o Jupitru).

3. occ. (uradna) oblast, služba: regia C., N., consularis L., praetoria Ci., tribunicia C., potestate decemvirali constitutā N., potestates magistratuum Ci., honores potestatesque H., censores potestatem gererent Ci. naj izvršujejo oblast, naj opravljajo (opravijo, izvršijo) svojo službo, potestati praeesse N. izvrševati oblast, opravljati službo.

4. meton. oblastnik, predstavnik oblasti, oblast(vo), gosposka: a magistratu aut ab aliquā potestate legitimā evocatus Ci., imperia, potestates ex urbe exeunto Ci. vojaški in civilni oblastniki, summae potestates Suet.

5. (popolna, vsa) oblast ali moč, dovoljenje, prilika, priložnost, možnost: Ter., Pac. fr., Iust., Col. idr., potestatem dare alicui Acc. fr., Ci., p. facere aliquid Ci., contionis habendae Ci., alicui potestatem manendi facere N. dovoliti komu, da ostane, factā dicendi potestate L., alicuius conveniendi habere potestatem N. priložnost, priliko, potestatem pugnandi (pugnae L.) facere C., mihi p. certorum hominum est Cl. imam priložnost najti … , p. condicionis H. priložnost (prilika) za (bogato) ženitev, alicui potestatem sui facere
a) spustiti se v boj: N., C.
b) koga pustiti predse, sprejeti koga v avdienco, zaslišati koga, prisluhniti komu: Ci., qui potestatem sui non habuissent Suet. ki niso bili mogli govoriti z njim, senatus populi potestatem fecit L. senat je prepustil oblasti ljudstva (ljudstvu), fit mihi p. tabularum Ci. smem uporabiti, smem poseči po, alicui omnium rerum potestatem committere N. zaupati (izročiti, prepustiti) komu neomejeno oblast; potestas est z inf. možno (mogoče) biti, dovoljeno (dano) biti: Lucan., non fugis hinc praeceps, dum praecipitare potestas? V.; tako tudi alicui potestas fit z inf. priložnost (prilika) se da(ja)ti, priložnost (prilika) se (po)nuditi (ponujati) komu: tempus … quo nobis potestas fieret, virtutem vestram ostendendi L.; v podobnem pomenu tudi potestas datur z inf.: ubi nulla datur dextrā affectare potestas V.

Opomba: Gen. pl. nav. potestatum, pa tudi potestatium: Sen. ph., Plin.

potez|a¹ [é] ženski spol (-e …)

1. pri šahu, igrah sploh: der Zug (taktična taktischer Zug), Schachzug, Spielzug, -zug (dvojna Doppelzug, izsiljena Zwangszug, ključna Schlüsselzug, kuvertirana Abgabezug, matna Mattzug, napada Angriffszug, nasprotna/v odgovor Gegenzug, obrambna Verteidigungszug, problematična Problemzug, vmesna Zwischenzug, začetna Anfangszug, zmagovita Gewinnzug, s kmetom Bauernzug, s kraljem Königszug, s kraljevim kmetom Königsbauernzug, s skakačem Springerzug, s trdnjavo Turmzug, z damo Damenzug, z lovcem Läuferzug, za tempo Abwartungszug, ki poenostavlja pozicijo Vereinfachungszug, ki vodi v pat Pattzug, ki vodi v poraz Verlustzug, ki vodi v remi Remiszug)
prisilna poteza pri šahu: der Zugzwang
prva poteza das Anspiel
poteza za potezo Zug um Zug
prisiliti k potezi in Zugzwang bringen
biti na potezi am Zuge sein
kuvertirati potezo einen Zug abgeben
priti na potezo zum Zuge kommen (tudi figurativno)

2. figurativno der Schachzug (modra/rafinirana ein kluger/raffinierter Schachzug)
napačna poteza der Fehlzug
figurativno genialna poteza der Geniestreich

potis -e (sor. s skr. páti-ḥ gospod, soprog, pátnī gospa; prim. gr. πόσις [iz *πότις] soprog, πότνια gosp(odaric)a, δεσ-πότης gospo(dar), vladar, δέσποινα [iz *δεσ-πο(τ)νια], lit. patìs, pàts soprog, got. faths gospod, brut-faths [=*Braut-herr = Bräutigam] ženin, lat. com-pos, im-pos, potestas, posse).

I. poz. zmožen, môčen, močán, mogočen, silen, oblasten: Divi potes Varr.; večinoma v povezavi z glag. esse ali tudi brez njega = biti sposoben, biti zmožen, (z)moči, premoči, mogoče biti komu kaj: potis sum hoc inter vos componere Pl., at non Euandrum potis est vis ulla tenere V., potis es reperire Lucr., sanguis potis est consistere Poeta ap. Ci., nec (naspr. corpus) potis est cerni Lucr., si potis est Ter., Prud. če je mogoče, če je moč, quid pastores potis sunt Varr., nec potis (sc. est) Ionios fluctus aequare sequendo V., quī potis est? Cat. kako je mogoče?; v vprašanju: potin = potisne: potin' es dicere? Ter., potin' est (= potest)? Pl., potin' (= potin' est), ut desinas? Ter. ali moreš nehati? ali lahko nehaš? = nehaj vendar?; neutr. pote z istim pomenom: Lucr., hoc facias sive id non pote sive pote (sc. est) Cat., quā pote quisque, in eā conterat arte diem Pr.; pote (pote') = potest; z inf.: Vitr., Pr., pa tudi = potest esse more biti, mogoče je: nihil pote supra Ter., hoc quidquam pote impurius? Ci., quantum pote Ci. ep. kolikor (= kakor hitro, takoj ko, brž ko) je mogoče; potis ali pote (sc. esse) = posse često pri Pl. — Iz potis (pote) in esse je nastal glag. possum (gl. possum; prim. tudi še pte in zvezo ut-pote). —

II. komp. potior -ius

1. prednost imajoč, ljubši, važnejši, boljši, vrlejši, odličnejši, izvrstnejši: abs.: heres L., sententia V., H., ut sit potior Ter. da bo imel prednost; tako tudi: qui potior nunc es Tib., Persae multitudine potiores Cu. močnejši; potiorem vitā rem habere C. ali publica commoda privatis potiora habere C. javnim (državnim) koristim dajati prednost pred zasebnimi, plus pollet potiorque est patre Poeta ap. Ci., cives potiores quam peregrini Ci., nihil mihi potius fuit, quam ut … Ci.; subst. n pl. važnejše (pomembnejše, izvrstnejše, boljše) stvari (reči), važnejše (pomembnejše, izvrstnejše, boljše): ea referremus, nisi maiora potioraque haberemus N., quasi potiora quaedam egisset Cu., naturae est potioribus deteriora submittere Sen. ph.

2. vrednejši: quibus tantum crederem, potiores habui L. (sklad po adj. dignus). — Od tod acc. sg. adv. potius bolj, raje, rajši, prej(e): quaestio facti potius est, non iuris Icti., Galliam potius esse Ariovisti quam populi Romani est C., hic potius vivus in reos quam occisus in proscriptos referretur Ci.; s finalnim stavkom: perpessus est omnia potius quam conscios indicaret Ci. kakor da bi bil … , audeo dicere hoc malo domitos ipsos potius cultores agrorum fore quam ut armati per secessionem coli prohibeant L.; quam potius V. = potius quam. Pogosto (v zvezi z vel, sive, seu, aut) kot popravek (correctio), pojasnilo prejšnjega izraza = bolje (rečeno), to je, oziroma: magnus (sc. homo) vel potius summus Ci., o clementiam populi Romani seu potius patientiam miram Ci., sceleratus civis aut domesticus potius hostis Ci.; pri nasprotjih (v zvezi z ne, atqui, sed): istius fide ne potius perfidiā decepti Ci., non laudatio, sed (marveč, temveč) inrisio Ci.; pri komp.: cum ei fuerit optabilius oblivisci posse potius … Ci.; pri glag. s komparativnim pomenom (malle, praestare, praeoptare; v teh primerih se potius ne sloveni): N., Uticae potius quam Romae esse maluisset Ci., mori potius quam servire praestaret Ci., ut puerum praeoptares perire potius quam … Ter. —

III. superl. potissimus 3 najizvrstnejši, najimenitnejši, najpomembnejši, najvažnejši, najpoglavitnejši, glavni, prvi: Plin. iun. idr., potissimos libertorum veneno interfecit T., potissimus tentare S. prvi je poskusil, quid potissimum sit Ci., primum ac potissimum omnium ratus L., potissimus nostrae ut sit domi Pl. da bi imel prednost pred vsemi. — Večinoma acc. sg. n. adv. potissimum najbolj, najraje, najrajši, (prav) posebej, (prav) posebno, (še) zlasti, predvsem, pred vsem (drugim), prav: Pl., Ter., Hirt., Iust. idr., ex his delecti Delphos deliberatum missi sunt qui consulerent Apollinem, quo potissimum duce uterentur N., aut quo potissumum infelix adcedam? S., forte quadam utili ad tempus, ut comitiis praeesset, potissimum M. Duillio sorte evenit L., qui potissimum ex magno numero conscenderent C. sed ego potissimum (najbolj) Thucydidi credo N., at enim cur a me potissimum (prav) hoc praesidium petiverunt? Ci., in eā potissumum (prav) urbe natus N.

potočen pridevnik
(o čustvenem odzivu) ▸ elhullajtottČustva so bila močna, potočene so bile tudi solze. ▸ Az érzelmek erősek voltak, könnyek is hullottak.
Vsaka solza kesanja, potočena pred kamerami, je dvignila njegovo priljubljenost. ▸ Minden a kamerák előtt a megbánás jegyében elhullajtott könnycsepp tovább növelte a közkedveltségét.

potolč|i (-em)

1. (kurz) klopfen (tudi meso), ein wenig schlagen

2. lešnike ipd.: aufklopfen

3. z udarci: niederschlagen, niederhauen, niederknüppeln

4. (premagati) niederzwingen, niederkämpfen

potonit|ev ženski spol (-ve …) das Absinken, Versinken; der Untergang (tudi figurativno)

potoniti (potónem) toniti sinken, versinken, absinken, niedersinken; untergehen (tudi figurativno)

potovanj|e² srednji spol (-a …) (premikanje, napredovanje) die Wanderung (tudi fizika, živalstvo, zoologija), das Fortschreiten, das Vorwärtskommen; -wanderung ( fizikaionov Ionenwanderung, živalstvo, zoologija krastač Krötenwanderung, živalstvo, zoologija na drstišče/mrestišče Laichwanderung)

potrdi|ti (-m) potrjevati

1. kaj, koga: (jemanden/etwas) bestätigen (tudi prejem pisma, pravo sodbo)
potrditi se sum: sich bestätigen

2. tezo, domnevo: erhärten; koga v prepričanju: bestärken, bekräftigen

3. s prisego, z rokovanjem ipd.: bekräftigen (s prisego mit einem Eid/durch einen Eid, s stiskom rok durch Handschlag); dogovor: besiegeln; (izpričati) bezeugen, s prisego: beeidigen

4. (overiti) beglaubigen; (izdati potrdilo) (etwas) bescheinigen, z blagajniškim potrdilom: quittieren

5. vojska na naboru: für tauglich erklären
| ➞ → podkrepiti

potrj|evati (-ujem) potrditi

1. kaj: bestätigen (tudi prejem)
formula: potrjujem prejem dankend erhalten, zneska: Betrag erhalten

2. tezo, domnevo: erhärten; koga v prepričanju: bestärken, bekräftigen; koga v njegovi odločitvi: stärken

3. s prisego, z rokovanjem ipd.: bekräftigen (s prisego mit einem Eid/durch einen Eid, s stiskom rok durch Handschlag); dogovor: besiegeln; (izpričati) bezeugen, s prisego: beeidigen

4. (overiti) beglaubigen; s potrdilom: (etwas) bescheinigen, z blagajniškim potrdilom: quittieren
| ➞ → pritrjevati

pouce [pus] masculin palec (prst, mera), cola

et le pouce (familier) in še več
pas un pouce de terrain, de terre tudi ped zemlje ne
donner le coup de pouce à quelque chose dovršiti kaj
donner un coup de pouce à quelqu'un pomagati komu k uspehu
se lécher les pouces de oblizovati se po
lire au pouce (typographie) brati prvo korekturo
manger sur le pouce stojé, na hitro jesti
mettre les pouces (figuré) priznati svoj poraz, odnehati
se mordre les pouces (figuré) lasé si puliti
ne pas reculer, avancer, céder d'un pouce ostati nepremičen
serrer les pouces à quelqu'un priviti z vijakom, zmečkati komu palce; figuré prisiliti koga
sucer son pouce (figuré) sesati si palec
se tourner les pouces vrteti palce (od dolgega časa), presti dolgčas
pouce! zapik! (klic otrok za znak, da se začasno umaknejo iz igre)
pouce cassé! konec zapika! igra se zopet začne!
lire du pouce prelistati, preleteti

povesm|o [ê] srednji spol (-a …) der Strang (tudi rastlinstvo, botanika) (semensko Samenstrang); (sveženj, snopič) das Bündel

povešen [é] (-a, -o) hängend, tiefhängend, (ohlapen) erschlafft; Hänge- (trebuh der Hängebauch, prsi die Hängebrust, rame Hängeschultern, uho das Hängeohr); medicina die Senkung:
povešen želodec Senkung des Magens
povešena ledvica Senkung der Niere, die Senkniere
povešena maternica die Gebärmuttersenkung
biti povešen durchhängen
s povešenim repom mit eingezogenem/hängendem Schwanz (tudi figurativno)

povleč|i [é] (-m) vleči

1. ziehen (tudi brazdo, črto)

2. sunkovito: reißen, s silo: zerren, (pocukati) zupfen (an)

3. tehnika mitnehmen

4. agronomija in vrtnarstvo (pobranati) abeggen

5.
povleči iz (steklenice) einen kräftigen Zug aus (der Flasche) tun
povleči dim iz cigarete einen Zug/ein paar Züge an der Zigarette tun
povleči pipo ein paar Züge aus der Pfeife rauchen

6.
povleči koga za nos (jemandem) einen Bären aufbinden, (jemanden) nasführen
| ➞ → potegniti