Franja

āversābilis -e (āversārī) od česar se mora človek obrniti = ostuden, oduren, gnusen: scelus Lucr., foeditas Arn.

āversiō -ōnis, f (āvertere)

1. obrat nazaj, le v adv. zvezah:
a) ex aversione odzadaj, za hrbtom: ex aversione aliquem iugulare Auct. b. Hisp.
b) per aversionem ali aversione npr. emere, vendere, locare Icti. „vstran obrnjeno“, t.j. brez natančnejšega razpravljanja, povprek, vsevprek, pomešano.

2. pren.
a) ogovor ali apostrofa (ἀποστροφή obračanje) = govorna podoba pri ret. (kadar govornik poslušalca odvrača od predmeta, o katerem se razpravlja): Q.
b) odpad, nepokorščina: aversio a religione priorum Arn., a divina religione, a cultu divinae religionis Aug., sanabo aversiones vestras Vulg.
c) mrzenje, mržnja, gnus: aversionibus stomachorum laborare Arn.

āversor, starejše āvorsor, -ārī -ātus sum (intens. glag. āvertere)

1. obrniti (obračati) se (stran); abs.: noli avorsari Pl., aversari (tudi adversari) advocat et iam vix ferre posse Ci.; z acc.: extemplo filium aversatus L. se je obrnil proč od sina, aversari aspectum alicuius T. ob pogledu na koga obrniti se stran.

2. pren. obrniti (obračati) se od koga ali česa = koga ali kaj zavrniti (odvračati), odbi(ja)ti, odkloniti (odklanjati), braniti se česa, zavreči, zametovati, zaničevati, mrziti, prezirati: regem S. fr., principes Syracusanorum, preces L., adflictum non aversatus amicum O., aversari petentes, honorem, crimen O., Iovem, scelus, facinus, imperium Cu., aliquid voltu Q., dicentem, sua facinora, sermonem T., latum clavum, adulationes Suet.; z dvojnim acc. = ne pripozna(va)ti koga za kaj: aliquem ut parricidam liberûm L., Philippum patrem Cu.; z inf. = braniti se: proelium facere Auct. b. Hisp.

averta -ae, f (izpos. ἀορτή) večja usnjena torba, oprta, oprtnik, naramnica: Acr., Cod. Th., Cod. I. Od tod avertārius -iī, m (sc. equus) konj, ki nosi oprto = tovorni konj, pratežni konj: Cod. Th.

aveugle [avœgl] adjectif slep; figuré zaslepljen, nekritičen; masculin, féminin slepec, -ica

aveugle de naissance, aveugle-né, e slep od rojstva
chien masculin d'aveugle pes, ki vodi slepca
dévouement masculin aveugle slepa, popolna vdanost
obéissance féminin, passion féminin, colère féminin, amour masculin aveugle slepa pokorščina, strast, jeza, ljubezen
à l'aveugle, en aveugle na slepo, nepremišljeno, nespametno
changer, troquer son cheval borgne contre un aveugle (figuré) priti z dežja pod kap
être aveugle envers quelqu'un ne videti napak kake osebe
juger d'une chose comme un aveugle des couleurs soditi o čem brez poznavanja, brez znanja
parler, juger en aveugle govoriti, soditi brez premisleka
rendre aveugle quelqu'un oslepiti, preslepiti
la passion le rend aveugle aux défauts de sa fiancée strast ga je naredila slepega za napake svoje zaročenke
au royaume des aveugles, les borgnes sont rois (proverbe) med slepci so enookci kralji

aveugler [avœgle] verbe transitif oslepiti; (figuré) (za)slepiti

s'aveugler sur quelqu'un (figuré) biti slep za napake, ne hoteti videti napak kake osebe, motiti se o kom
on l'aveugla en lui crevant les yeux oslepili so ga, s tem da so mu iztaknili oči
il est aveuglé par la passion slep, ves zaslepljen je od strasti
j'ai été aveuglé par les phares d'une voiture zaslepile so me luči, žarometi nekega avtomobila
le soleil l'a aveuglé sonce ga je zaslepilo

avia¹ -ae, f (avus) babica, stara mati: Pl., Ci., Icti., anus avia Cu.; met.: veteres aviae Pers. predsodki, katerih se človek navzame od babic, ukoreninjeni babiški predsodki.

aviārius 3 (avis) ptičji: rete Varr. Od tod subst.

1. aviārius -iī, m ptičji strežnik: Col.

2. aviārium -iī, n
a) ptičnica, ptičnik: Varr., Ci. ep., Col., Plin.
b) ptičje bivališče, pasišče, vališče: rubent aviaria bacis V.

avis [avi] masculin obvestilo, naznanilo, objava, sporočilo, opozorilo; mnenje, nasvet; (volilni) glas, glasovanje

avis au lecteur predgovor (opozorilo) bralcu
à mon avis po mojem mnenju, po moji sodbi
pour avis prošnjo za mnenje
sans avis préalable brez predhodnega obvestila
sans autre avis brez drugega sporočila, obvestila
sauf avis contraire če ne bo nasprotnega obvestila
suivant avis po sporočilu
de l'avis de tous, de tout le monde po splošnem mnenju
jusqu'à nouvel avis do nadaljnjega (obvestila)
avis consultatif strokovno mnenje
avis de droit pravno mnenje
avis par écrit pismeno obvestilo
avis des experts mnenje izvedencev
avis mortuaire naznanilo o smrti
avis au public javna objava, naznanilo
avis de réception d'une lettre recommandée sporočilo o prejemu priporočenega pisma
avis télégraphique brzojavka
avis du temps vremensko poročilo
changer d'avis spremeniti svoje mnenje, premisliti si
dire, donner, exprimer, faire connaître son avis povedati, dati, izraziti, dati na znanje svoje mnenje
donner avis de quelque chose objaviti, naznaniti kaj
être d'avis que ... biti mnenja, misliti, soditi, da ...
(il) m'est avis que ... zdi se mi, da ..., rekel bi, da ...
être du même avis que biti istega mnenja kot
être d'un avis contraire biti nasprotnega mnenja
les avis sont partagés mnenja so deljena
prendre l'avis de quelqu'un posvetovati se s kom
recueillir l'avis de quelqu'un dobiti (strokovno) mnenje od koga
mon avis l'a emporté, a prévalu moje mnenje je prodrlo, je prevladalo
autant de têtes, autant d'avis (proverbe) kolikor glav, toliko mnenj

avītus 3 (avus)

1. dedovski (= od deda ali prednikov prejet), pogosto = prastar: meus paternus avitusque fundus, bona paterna et avita, paternae et avitae possessiones, res patrita et avita Ci., avitus fundus H., ager Sen. ph., avitum regnum Ci., L., avitus ac patritus mos Varr. ap. Non., patrita atque avita philosophia Ci.; occ. babičin (= od babice prejet): Troia H., ager Suet. babičino, dedno zemljišče.

2. pren. podedovan, deden: solium V., O., divitiae Cat., malum L., virtus V., sanguis Pr., nobilitas T., spes Plin.; o živalih: fortitudo (oslov) Col., color (oslov in ovac) Col. — Kot priimek Avitus -i, m Avit, npr. A. Cluentius Avitus Avel Kluencij Avit: Ci.

āvocātiō -ōnis, f (āvocāre)

1. odvračanje: a cogitanda molestia Ci. od misli na...

2. occ.
a) moteče razvedrilo: Sen. ph.
b) razveseljujoče razvedrilo, zabava: Iust.

āvocō -āre -āvī -ātum

1. odpoklicati, odz(i)vati: populum ab armis L., milites a signis Traian. ap. Plin. iun., parte tribunorum exercitusque ad Volscum avocatā bellum L., pubem Albanam in arcem avocare L.; drž.pr.: a magistratu ali magistratui contionem (comitiatum) avocare Messala ap. Gell. kakemu oblastniku odpoklicati nameravani narodni zbor, t.j. preprečiti mu nameravani narodni zbor tako, da se ljudstvo privabi v kak drug zbor.

2. pren.
a) odvesti (odvajati): arma Q. prestreči, aquam alicuius cuniculo vel fossā Ulp. (Dig.) = drugam speljati.
b) od česa odvrniti (odvračati), odstaviti (odstavljati), odvabiti (odvabljati), umakniti (umikati), odtujiti (odtujevati): senectus avocata a rebus gerendis Ci., quos iam aetas a proeliis avocabat Ci., ne metus quidem a foedissimis factis potest (te) avocare? Ci. niti strah te ne more odvrniti, ne quo externo terrore avocarentur animi ab sanandis domesticis malis L., avocari ab spe capiendae... urbis L. dati se odvrniti, avocare ab industria ad desidiam Ci., animos multitudinis ad Antiochum L. (odvrniti in) na Antiohovo stran potegniti, animum ad externa Sen. ph.
c) pozornost odvrniti (odvračati), in to α) moteč = koga ali kaj (za)motiti: nulla res nos avocabit Sen. ph., magis mihi vox avocare videtur quam crepitus Sen. ph., quae (negotia) simul et avocant animum et comminuunt Plin. iun. β) razveseljujoč = (raz)vedriti, razveseliti (razveseljevati), zabavati, kratkočasiti: animum L., ab iis, quae avocant, abductus Plin. iun., avocare luctum lusibus Sen. ph., canem cibo Plin. (u)tešiti, aliquem anilibus fabulis ali festivitate fabulae Ap., se passerculis Arn., illic avocare Vulg. tam se razveseljuj, raduj.
č) (= revocare) nazaj zahtevati: possessionem Icti., non potest avocari ei res Icti.; pren.: factum alicuius avocare Icti. preklicati.

avoir*¹ [avwar] verbe transitif imeti (v posesti); dobiti

j'ai faim, soif lačen, žejen sem
j'ai froid zebe me
j'ai chaud toplo, vroče mi je
n'avoir pas le sou, pas un centime, (populaire) pas un radis prebite pare ne imeti
j'ai à écrire une lettre moram pisati pismo
avoir de quoi biti premožen
avoir de quoi vivre imeti dovolj sredstev za življenje
avoir l'oreille fine dobro slišati, imeti dober (po)sluh
le mur a trois mètres de haut zid je tri metre visok
avoir du courage imeti pogum, biti pogumen
avoir le cœur sur la main biti odkritosrčen
avoir qualité pour biti upravičen do, pooblaščen za
avoir besoin de quelque chose potrebovati kaj
avoir un grand besoin de quelque chose nujno kaj potrebovati
j'ai envie (de quelque chose) hoče se mi (česa), ljubi se mi (kaj)
j'ai mal à la tête glava me boli
avoir l'estomac, le ventre creux biti lačen ko volk; imeti prazen želodec
avoir commerce avec quelqu'un občevati s kom
vous n'avez qu'à sonner treba vam je samo pozvoniti, samo pozvonite
je n'ai que faire de ce livre nimam kaj početi s to knjigo
il a eu son bachot naredil je svoj bakalavreat (maturo)
quel âge avez-vous? koliko ste stari?
il a 20 ans star je 20 let
avoir lieu vršiti se
avoir le prix dobiti nagrado
avoir quelqu'un zalotiti koga; prevarati, premagati koga; prepričati koga
il nous aura (figuré) v žep nas bo vtaknil
se faire, se laisser avoir pustiti se premagati ali prevarati
qu'est-ce qu'il a? kaj ima? kaj mu je?
j'en ai assez, (familier) marre, j'en ai plein le dos dovolj mi je tega, naveličan sem tega
en avoir à, après, contre quelqu'un biti jezen na koga, hudovati se na koga
contre qui, à qui en a-t-il kdo mu je kaj naredil? na koga se jezi?
en avoir dans l'aile biti zadet (tudi figuré); biti zaljubljen
il en a pour 100 dinars plačal je 100 din
il en a eu pour son argent dobro je kupil
j'en ai par-dessus la tête tega mi je čez glavo dovolj
j'en ai pour cinq minutes pet minut bom rabil za to
il y a (tu) je, sta, so
il y a beaucoup de monde veliko ljudi je (tu)
il n'y a pas de quoi prosim! ni za kaj!
qu'est-ce qu'il y a? kaj pa je?
y a-t-il loin d'ici? je daleč od tod?
combien de temps y a-t-il qu'il est arrivé? koliko časa je (že), kar je prišel?
il y a trois mois pred tremi meseci
il n'y en a que pour lui on zavzema mnogo mesta, govori se le o njem, ukvarjajo se le z njim

āvolō -āre -āvī -ātum

1. odleteti (odletati): Suet., Icti., sublime avolans (aquila) Ci., isque (ales equus) per aetherias me tollens avolat umbras Cat., ex oculis et manibus infelicissimae coniugis tacitus avolavit (Amor) Ap.

2. pren. odhiteti, pobegniti, ubežati: experiar certe, ut hinc avolem Ci. ep., velut avium examina ad crepitum primum missilium avolavere L., citatis equis avolant Romam L., avolat ipse... conversisque fugax aufertur habenis V., avolat voluptas Ci. hitro mine; evfem.: hinc avolare Ci. od tod odhiteti, oditi = umreti.

avtobus moški spol (-a …) der Bus, der Omnibus, der Autobus; dvonadstropni: der Doppeldeckbus, der Doppeldecker
voziti/peljati se z avtobusom mit dem Bus fahren
potovanje z avtobusom die Busreise/Omnibusreise
vožnja z avtobusom die Busfahrt/ Omnibusfahrt
voznik avtobusa der Busfahrer
avtobus do letališča/vlaka ipd. : der Zubringerbus
avtobus od letališke zgradbe do letala der Vorfeldbus
avtobus za fluorografiranje der Schirmbildwagen
knjižnični avtobus die Autobücherei/Fahrbücherei
linijski avtobus der Linienbus
panoramski avtobus der Panoramabus
potovalni avtobus der Reisebus
šolski avtobus der Schulbus
tirni avtobus der Schienenomnibus

avtonomija samostalnik
1. (samouprava) ▸ autonómiaPovezane iztočnice: delna avtonomija, popolna avtonomija, široka avtonomija

2. (ozemlje s samoupravo) ▸ autonómiaKatalonija ima od leta 2006 status avtonomije, ki ji omogoča organizacijo posvetovanja. ▸ Katalónia 2006 óta autonóm státusszal rendelkezik, ami lehetővé teszi a konzultációk megszervezését.

3. (neodvisnost pri odločanju) ▸ autonómia
4. elektronika (o delovanju naprav) ▸ autonómiaKer tovrstne naprave napajajo baterije, je avtonomija delovanja pri njih ključnega pomena. ▸ Mivel ezeket a berendezéseket elemek táplálják, a működési autonómiájuk nem kulcsfontosságú.
Mobilni telefon zagotavlja do 80-urno avtonomijo v pripravljenosti in do 3 ure pogovorov. ▸ kontrastivno zanimivo A mobiltelefon 80 órás készenléti időt és 3 órányi beszélgetési időt garantál.

āvulsiō, star. āvolsiō, -ōnis, f (āvellere)

1. odtrg(ov)anje; od tod met. hort. odtrgane veje: Plin.

2. pren. odtrg, prisilna ločitev (ki jo povzroči smrt): de uxore, de liberis... tristis avulsio Cypr.

avvampare v. intr. (pres. avvampo)

1. vneti se, razplameneti se, goreti (z močnim plamenom), razgoreti se:
fra la sterpaglia è avvampato un gran fuoco med suhljadjo se je vnel močen ogenj

2. vžgati se; zardeti, pordeti (tudi pren.):
avvampare per la vergogna, dalla collera pordeti od sramu, od jeze

avvantaggiare

A) v. tr. (pres. avvantaggio)

1. koristiti; dati prednost:
avvantaggiare la comunità koristiti skupnosti

2. pospešiti, pospeševati, izboljšati:
avvantaggiare l'agricoltura pospeševati kmetijstvo

B) ➞ avvantaggiarsi v. rifl. (pres. mi avvantaggio)

1. imeti korist, okoristiti se:
nessuno si avvantaggerà di questo provvedimento od tega ukrepa ne bo imel nihče koristi

2. pridobiti (čas, prostor):
lavorava anche le feste per avvantaggiarsi del tempo concessogli delal je tudi ob praznikih, da bi bolje izrabil čas, ki ga je imel na razpolago

3. prekositi, prekašati:
avvantaggiarsi sui concorrenti prekositi tekmece

avvizzire

A) v. intr. (pres. avvizzisco) veneti, sušiti se (tudi pren.)

B) v. tr. narediti ovelo:
il tempo e le privazioni l'hanno avvizzita od let in pomanjkanja je ovenela